"Komisija ne potrebuje dodatnih, policijskih pooblastil," je prepričan predsednik KPK Robert Šumi. "Kar pa KPK potrebuje, je to, da je zakon učinkovit. Torej, da so instituti, ki jih določa zakon, tako učinkoviti, da ne prihaja do pravnih dilem, dvomov, praznin. Predlagali smo samo še dodatno sankcijo za kršitve integritete, ker je zdaj v bistvu bolj moralna sankcija," je na novinarski konferenci na polovici svojega mandata izpostavil Šumi. "Mi smo lahko moralni razsodniki le v okviru svojih pristojnosti," je poudaril predsednik KPK. 

V zadnjem poročilu letne inventure zaznavanja korupcije nevladne mednarodne organizacije Transparency International s sedežem v Berlinu je ta Slovenijo postavila na 41. mesto, kjer smo izenačeni s Češko, Gruzijo in Italijo. Od stotih možnih točk smo dosegli le 56. Kar je zaskrbljujoče. "Pri zadnjih rezultatih indeksa percepcije korupcije se je poskušalo na nas prevaliti breme, da smo tisti, ki smo odgovorni za padec Slovenije na tej lestvici. Temu ni tako, v ta boj s korupcijo, v krepitev integritete, predvsem na drugi strani, smo vpeti vsi deležniki v slovenskem prostoru," je poudarila vodja službe za preventivo Vita Habjan Barborič. 

Obenem je poudarila, da ena glavnih težav v Sloveniji tiči v zastareli Resoluciji o preprečevanju korupcije, ki da je zastarela. Sega namreč v leto 2004. "Sama pojavnost korupcije v tem obdobju od 2004 do danes že bistveno spremenila. Prišli smo do novih dognanj, novih statističnih podatkov. Tako da ugotavljamo, da je to resolucijo treba prenoviti. Ukrepi, ki naj bi bili realni, dobro načrtovani in pa dolgoročni, namreč niso več ustrezni, zato je v letu 2020 komisija pripravila nek načrt, kako bo prenovila samo resolucijo. Torej katere deležnike vključiti, na katera področja se osredotočiti. Pritegnila je k temu sodelovanju tako deležnike iz javnega sektorja kot tudi zasebnega. Predvsem pa tudi medije, splošno javnost, saj se zavedamo, da je to na koncu koncev produkt našega konsenza. Vsi mi smo vpeti v krepitev integritete slovenske družbe. Skozi več kot 20 delovnih skupin, ki trenutno aktivno sodelujejo in snujejo že celo tveganja in dejavnike za pojavnost korupcije v Republiki Sloveniji, smo v tem trenutku uspeli pripraviti nek grob osnutek strateških ciljev, h katerim naj nova resolucija stremi. Ta osnutek bomo kmalu predstavili vladi in potem v tem letu upamo, da bo resolucija sprejeta," je pojasnila Habjan Barborič. 

Velik poudarek korupcije na delu v zdravstvu

Predsednik KPK, ki je izpostavil, da je veliko svojega dela komisija v zadnjem času posveča stanju v zdravstvu, je na konferenci komentiral tudi odmevni primer ministra Danijela Bešiča Loredana in njegovo komuniciranje s predstavnikom zdravniškega sindikata Fides Gregorjem Zemljičem. "Glede na to, da se je predstojnik ministra, tj. predsednik vlade, javno opredelil, da je bilo komuniciranje ministra neprimerno, ni bilo nobene potrebe, da mi ponovno uvedemo identičen postopek in identično potrdimo. Tako smo samo potrdili, da je seveda tudi po naši oceni takšno ravnanje oz. nastop neprimeren. In pozvali vlado, da kodeks, ki je veljaven nekaj malega manj kot deset let, nima sankcij. Torej je potrebna zopet neka prenova, če je sankcija za tako ravnanje neko opozorilo, je to popolnoma dovolj. Seveda so si tudi kršitve funkcionarjev različne med seboj. Ne moremo reči, da jih lahko mečemo vse v isti koš. Tako da z vidika tega, da smo dobili prijavo, tudi tako odzvali. Javnost smo tudi o tem obvestili. In v tem primeru, smo bili zadovoljni, da se je predsednik vlade odzval in povedal, da je to ravnanje bilo neprimerno," je pojasnil Šumi. 

"Kar nam manjka v slovenski družbi v primerjavi z zahodom, je to, da v bistvu osebne odgovornosti za precej hujše kršitve ljudje ne čutijo, ko so na funkcijah. Da bi prevzeli odgovornost … Praviloma  vzamejo institucijo, ki jo vodijo, za talca, do tega, da izgubljajo na javnem mnenju, na zaupanju, posameznik pa pač ohranja položaj. To želimo preseči v slovenski družbi," je napovedal Šumi. "In ko bomo tako daleč, če bomo kdaj tako daleč, seveda si to zaslužimo v naši družbi, potem bodo posamezniki sami prevzemali odgovornost. Lahko rečemo, da je v tem trenutku to utopija, ampak k temu je treba stremeti. Nedaleč od nas tako živijo. Pa ni treba pogledati Skandinavijo," je ocenil predsednik KPK. 

Predsednik KPK se ni mogel izogniti niti vprašanju o sinočnjem razkritju komercialne televizije POP TV, da je kirurg Roman Bošnjak tuji pacientki zaračunal dodatno storitev, ki je bila poravnana na račun agencije iz Hongkonga, in sicer v višini 6000 evrov (poleg uradnih 27.000 evrov, računa, ki ga je izdal UKC). "Ta primer poznamo iz medijev, prijave na komisiji v tem primeru še nimamo. Vsekakor pa, v kolikor so prisotni elementi kaznivega dejanja, sta za to pristojni policija in tožilstvo in naprej do sodstva. Mi pa absolutno zavračamo vsakršno netransparentnost, kakršna koli korupcijska tveganja. Zagotovo tu tudi kakšna notranja prijava, recimo, da je temu v tem primeru tako, kaže na dvig ravni ozaveščanja pristojnih, zaposlenih, da takšne prakse niso sprejemljive," je obrazložil Šumi. "Splošno rečeno to kaže na neko anomalijo. Da bi pa sodil ali pa da bi KPK že imel neko uradno stališče do tega, pa žal ne morem reči, ker primera nismo prejeli. Vsa odstopanja od določenega stroškovnika pa so anomalija," je jasen Šumi.