Gostinci so v strahu pred visokimi kaznimi za brisanje računov plačali 26 odstotkov več davka na dodano vrednost (DDV). Spomnimo, od 1. julija morajo imeti podjetja programe, ki onemogočajo brisanje računov, kazni za kršitve pa so se povišale na od 20 do 250 tisoč evrov.

Najvišji je bil skok pri slaščičarnah in kavarnah, ki so med julijem in oktobrom plačale 70 odstotkov več davka kot lani. Povprečni zavezanec iz te branže je tako vsak mesec prijavil od 1.700 do 4.000 evrov več prometa kot lani.

Povprečni gostinec je kljub krizi letos za julij, avgust in september vsak mesec prijavil od 700 do 1.700 evrov več prometa in skupaj plačal 486 evrov več DDV.

Smo zdaj zajeli večino?

Nekdanji direktor Dursa Ivan Simič meni, da je to dober rezultat. Na vprašanje, ali se je utaja davkov vsaj v gostinstvu zdaj bistveno zmanjšala, pa je odgovoril, da se je "v določeni meri".

Na Hrvaškem so sicer gostinci po uvedbi davčnih blagajn prijavili 36 odstotkov več prometa kot leto prej, kar je deset odstotnih točk več kot pri nas. Poleg tega je analiza 60 davčnih zavezancev leta 2010 pokazala, da se briše kar polovica prometa.

Kljub temu so na ministrstvu za finance z učinki zadovoljni. Na vprašanje, ali to pomeni, da ne bomo uvedli davčnih blagajn, ki so neposredno povezane z davčno upravo, kot jih imajo na Hrvaškem, pa so odgovorili, da bo vlada o nadaljnjih ukrepih za boj proti sivi ekonomiji in proti izogibanju plačilu davkov odločala v kratkem.

Pa saj jih že imamo ...

Minister Dejan Židan je pred časom napovedal, da bo odločitev o davčnih blagajnah padla novembra, kar pomeni, da imajo čas še danes in jutri. Na ministrstvu za finance so sicer dejali, da neke vrste davčnih blagajn že imamo, le da so cenejše kot hrvaške in niso neposredno povezane z davčno upravo.