"Brez zdravil za oživljanje, kot je adrenalin, se pravzaprav ne smemo lotiti nobene operacije. To pomeni, da kirurgija in urgenca ne moreta delati. Stanje je dramatično," je opozoril predstojnik kirurške službe v bolnišnici Janez Pšenica in poudaril, da imajo rezerv le za okrog dva tedna, potem lahko bolnišnico kar zaprejo.

Edina rešitev je, da vlada ali zavarovalnica zagotovi potrebna sredstva. "Potrebna sta interventen ukrep in dokapitalizacija bolnišnice," je pristojne pozval direktor bolnišnice Igor Horvat, ki skupaj z direktorji drugih splošnih bolnišnic že dve leti opozarja, da je treba sistemsko rešiti zdravstveni sistem. "Stanje v slovenskem zdravstvu je kritično," je opozoril.

Težave tudi v izolski bolnišnici

Da je dobava medicinskega materiala motena že nekaj tednov, pa priznavajo tudi v Splošni bolnišnici Izola. Zaradi neplačevanja računov je Kemofarmacija v sredo ustavila dobavo zdravil in zdravstvenega materiala, je pojasnil direktor bolnišnice Jani Dernič.

"Skrbimo, da je vpliv na načrtovano oskrbo bolnikov čim manjši," je pojasnil.

V prihodnjih tednih sicer v izolski bolnišnici pričakujejo povečanje težav zaradi hkratnih učinkov premika izplačila akontacij v marec mesec in zamude pri poračunu za leto 2012, kar sicer velja za vse izvajalce zdravstvenih storitev v državi, dodaja Dernič.

SBI sicer že dalj časa pestijo finančne težave. Sredi lanskega leta so celo zaokrožile govorice, da bi izolskemu zavodu lahko zmanjkalo denarja tudi za plače zaposlenih. Oktobra so sicer v bolnišnici, ki je veljala za eno izmed energetsko najbolj potratnih v državi, zaključili s projektom energetske sanacije stavbe, s čimer naj bi privarčevali okoli pol milijona evrov letno in tako vsaj delno prispevali k finančni sanaciji. Po zadnjih napovedih naj bi izolska bolnišnica lansko leto zaključila z okoli 1,9 milijona evrov izgube.

Gantar: Zdravila se lahko dobijo tudi pri drugih dobaviteljih

"Ni realno za pričakovati, da bi se vrata jeseniške bolnišnice čez dva tedna res zaprla," pravi minister za zdravje Tomaž Gantar. Določena zdravila se namreč po njegovih besedah lahko dobijo tudi pri drugih dobaviteljih.

Da bi jeseniška in izolska bolnišnica lahko dobile denar iz državnega proračuna Gantar ne verjame. Kot eno izmed možnosti za rešitev nastale težave je izpostavil priključitev bolnišnic v sistem zagotavljanja sredstev za likvidnost v okviru enotnega zakladniškega računa. Za to morejo bolnišnice same zaprositi, lani sta po njegovih podatkih to storili le dve. V tem primeru bi morale bolnišnice, ko imejo presežke, ta denar dati v enoten zakladniški račun. "Druga možnost je dogovor z ZZZS-jem, če je pripravljen v tem delu pomagati," dodaja.

Šempetrska bolnišnica (zaenkrat) brez težav

"Do sedaj nam dobavitelji še niso zagrozili z odklonitvijo dobav zdravil. Plačilni roki so daljši od dogovorjenih, a še niso kritični. Prekoračujemo jih za približno 40 dni," je pojasnil direktor.

Šempetrska bolnišnica je tako kot večina slovenskih v lanskem letu poslovala negativno, izguba pa bo okvirno znašala 2,1 milijona evrov.

UKC Maribor: Dobavitelji groženj (še) niso uresničili

Da imajo težave, so potrdili tudi v UKC Maribor. "Sicer obstajajo grožnje nekaterih dobaviteljev o morebitni prekinitvi dobave, vendar te doslej niso bile uresničene," so povedali.

V Slovenj Gradcu imajo čas do 10. marca

Zaenkrat na Koroškem nimajo težav z dobavo medicinskega materiala, so pa po besedah direktorja bolnišnice Janeza Lavre prejeli obvestilo Kemofarmacije o izvršbi preko sodišča, če računov ne plačajo v 120 dneh po zapadlosti. Ti računi bodo zapadli 10. marca.

Kot je dejal Lavre, bolnišnica nima denarja, da bi poplačala te račune, zato se dogovarjajo za najem likvidnostnega posojila za čas, dokler jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne nakaže sredstev.

Po oceni Lavreta se slovenjgraška bolnišnica sooča s hudimi finančnimi težavami pri poslovanju, saj je nelikvidna. Bolnišnica namreč ima za 2,9 milijona evrov neplačanih računov po zapadlosti, tekoče obveznosti, ki še niso zapadle, pa znašajo 1,9 milijona evrov.

Kemofarmacija: s plačili zamujajo vse bolnišnice

Poherc je pojasnil, da najstarejši računi, ki jih jeseniška bolnišnica ni plačala Kemofarmaciji za dobavo zdravil, sežejo v september 2012. Zato so tudi zaustavili dobavo zdravil tej bolnišnici. To se pri tej bolnišnici ni zgodilo prvič, je dejal in dodal, da je sedaj situacija prišla tako daleč, da niti direktor bolnišnice več ne vidi izhoda in se zaveda, da se v kratkem brez pomoči države ne bo rešil, je dejal Poherc.

Izolska bolnišnica je danes po njegovih besedah poravnala določene stroške in tako bodo v prihodnje lahko prejeli zdravila.