Tako Okrožno sodišče v Kranju kot pravni strokovnjak Rajko Pirnat ne vidita razloga, da občinski svet ne bi razpravljal o razvpiti sodni poravnavi, ki jo je kranjska občina novembra lani sklenila s Stanovanjsko zadrugo Gorenjske (SZG). Pobudniki izredne seje menijo, da je župan s sklenitvijo poravnave pet dni po imenovanju, ko mestni svet še ni bil izoblikovan, presegel pooblastila.

Poskušajo že od pomladi

Razpravo o poravnavi že od junija neuspešno zahteva deset opozicijskih svetnikov, to je tretjina mestnega sveta. Ker je župan Mohor Bogataj ni uvrstil na dnevni red, so pobudniki v ponedeljek sklicali izredno sejo, ki pa se je županovi koalicijski svetniki niso udeležili; seja je bila zato nesklepčna. Koalicija meni, da bi bil to napad na sistem delitve oblasti v državi, kot pravi Pirnat, pa je razprava na svetu ob utemeljenem razlogu ne samo pravica, ampak tudi dolžnost. Razloga bi lahko bila ravnanje občinskih funkcionarjev ali uradnih oseb v nasprotju s svojimi pooblastili ali pa oškodovanje občine. “Županovo ravnanje in odgovornost lahko občinski svet nedvomno obravnava, saj je to prostovoljna odločitev strank. Pri tem pa se ne sme obravnavati pravilnosti dela sodišča. Nedvomno kritika poravnave v tem smislu ne pomeni napada na sistem delitve oblasti,” pravi Pirnat.

Sodišče ne presoja

Kot so obenem prepričani koalicijski svetniki, je sodišče porok, da je bila poravnava zakonita, upravičena in pravilna, sicer bi sodna veja oblasti izdala sklep, s katerim poravnave ne bi dovolila.

Pirnat opozarja, da ima sklenjena sodna poravnava res pravne učinke rešene zadeve, vendar ne pomeni, da gre za odločitev sodišča: “Sodišče izrecno ne sme pri sklenitvi poravnave presojati utemeljenosti zahtevkov strank in utemeljenosti sklenitve poravnave. To pomeni, da sodišče ne presoja, ali je katera od strank s poravnavo oškodovana ali ne.”