Več kot 20 tisoč delavcev, ki so si do konca leta 2012 sami doplačevali pokojninsko dobo, je ustavno sodišče ta mesec razočaralo, saj so sodniki zavrnili pritožbo sindikatov, da je naknadno spreminjanje določila, da dokupljena leta ne štejejo enako kot aktivna delovna doba, neustavno.

Med tistimi, ki imajo zdaj posledično nižje pokojnine ali se jim je podaljšal predviden rok upokojitve, pa je največ prav dolgotrajno brezposelnih in delavcev iz podjetij v stečajih. Med njimi je tudi naša sogovornica 57-letna Belokranjka, ki je leta 1993 postala "tehnološki višek". "Firma se je razpolovila, skoraj polovica ljudi je šla na cesto."

"Sem razočarana, jezna in žalostna zaradi naše "pravne" države"

Po nekaj letih brez dela je tetino denarno darilo "vložila" v nakup pokojninske dobe, kasneje je dokupila še študijska leta. "Vse iz prihrankov, saj sem se odpovedala dopustom. Vsega skupaj, preračunano v evre, za okoli 20.000 evrov," je še navedla 57-letnica, ki je po starem sistemu že razmišljala o pokojnini, po novem zakoniku, ki velja od leta 2012, pa si zaradi malusov pri 60 letih obeta pokojnino v višini 424 evrov, pri 65 letih in 47 letih pokojninske dobe pa 509 evrov.

"Sem razočarana, jezna in žalostna zaradi naše "pravne" države. Prepričana sem, da bo evropsko sodišče odločilo nam v prid in takrat bodo stroški znatno višji," je še prepričana sogovornica, ki je ob tem z glave naštela, da je tudi njena sodelavka plačevala 11 let, druga dve leti, sodelavec pa dve leti po dve uri. "Nekdo bi nas moral povezati, saj oškodovanci ne vemo eden za drugega."

V igri tudi skupinska tožba

V največji sindikalni centrali so zoper "legalno krajo", kot je primer označil predsednik Dušan Semolič, že napovedali pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu."Naši pravniki še preučujejo kakšna oblika pritožbe bi bila najboljša," je povedal sekretar sindikata delavcev trgovine pri ZSSS Ladi Rožič, ki načrtuje, da bi odločitev že padla v naslednjem tednu.

"Če se bomo odločili za vložitev skupinske tožbe, bomo zagotovo pozvali ljudi naj se nam pridružijo," je še dodal Rožič, ki dodaja, da še vedno ni povsem jasno, koliko ljudi je bilo na račun anomalij zadnje pokojninske reforme oškodovanih, a dodaja, da je število še nekoliko višje od začetnih ocen med 22 in 24 tisoč delavcev. "Menili smo, da si ljudje v krizi sami niso več vplačevali pokojninske dobe v tolikšni meri, a smo se motili."

Ker v kvoto oškodovancev spadajo tudi zaposleni za krajši delovni čas, ki so si plačevali pokojninsko dobo sami, vključno z zaposlenimi v Lidlu in Hoferju, je število oškodovancev po oceni sindikatov okoli 25.000. 

Ministrica: Z zakonom so soglašali socialni partnerji

Na sodno bitko oškodovancev politika doslej ni imela prav veliko komentarjev, ministrica za delo Anja Kopač Mrak pa je sindikaliste opomnila, da je bil pokojninski zakon usklajen s socialnimi partnerji.

Zakon, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, pa je bil v DZ sprejet brez glasu proti, je še spomnila ministrica, ki je ob tem dodala, da ji je sicer žal oškodovanih posameznikov.

barbara.erzen@zurnal24.si