Sol. "Raziskava, ki smo jo naredili za ministrstvo za zdravje, je ovrgla hipotezo, da je kruh glavni krivec za čezmeren vnos soli," pravi vir, ki želi ostati neimenovan. Po njegovih besedah so s soljo bolj obremenjeni mesni izdelki, saj ima kar nekaj skupin izdelkov presežne vrednosti soli.

Včeraj so predstavniki ministrstva za zdravje (MZ) in inštituta za varovanje zdravja (IVZ) prehrambni industriji predstavili akcijo za zmanjševanje količine soli v prehrani, smo neuradno izvedeli.

"Pri pasteriziranih mesninah bi se med postopkom priprave količino soli še dalo zmanjšati, drugi, denimo pršut, pa so že zaradi same tehnologije izdelave bolj slani, a jih potrošniki na srečo ne uživajo tako pogosto," še pravi naš vir in dodaja, da bi se morali izogibati predvsem dosoljevanju hrane. Odgovor na vprašanje, katere konkretne akcije bodo izpeljali, so nam na MZ obljubili za danes.

140 odstotkov preveč soli
Kot pravi Cirila Hlastan Ribič z IVZ, obroke dosoljuje 20 odstotkov prebivalstva. Hlastan Ribičeva opozarja: "Problem je predvsem prehrana zunaj doma, pri kateri že en obrok preseže priporočeno dnevno vrednost soli." Ta za predšolske otroke znaša tri grame, za mladostnike in odrasle pet gramov, Slovenci pa jo tako presegamo za približno 140 odstotkov.

Tveganje za zdravje
"Čezmeren vnos soli povzroča povišan krvni tlak, ki je dejavnik tveganja za možgansko kap in druge bolezni srca in ožilja," opozarja Hlastan Ribičeva. Posledice pretiranega vnosa soli so še osteoporoza in diabetes tipa 2, pa tudi debelost. "Zadnja zaradi povečanega pitja sladkih brezalkoholnih pijač," še pravi.