Generacije, stare 65–74 let, so po svojem življenjskem ciklu veliko bolj podobne ali sorodne v 
povprečju deset let mlajšim prebivalcem kot pa starostnikom med 75. in 84. letom, ugotavljajo pri Statističnem uradu. 

PREBERITE ŠE: 

• Takšna je slovenska družina

• "Kvaliteten čas z otrokom? Tri sekunde na dan!?!"

• Število otrok prepolovljeno, ločitev pa manj

Poudarjajo, da ni določila starosnte meje, pri kateri naj bi se začela starost, saj se tudi 
pričakovano trajanje življenja od države do države razlikuje. Medtem ko lahko recimo moški v 
Afganistanu pričakuje, da bo živel manj kot 50 let, je v evropskih državah pričakovano trajanje 
življenja višje od 65 let. V Sloveniji lahko v letu 2015 rojeni deček pričakuje, da bo živel 77,5, 
deklica pa 83,5 leta. 

Večina jih v skupini 65 do 74 ne živi sama

Foto: Shutterstock upokojenka, starost starejši Ker se dolžina pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu hitro povečuje, v Sloveniji se je v zadnjih 25 letih povečala v povprečju za sedem let, se pri Sursu sprašujejo, ali je tradicionalna starostna meja, pri kateri naj bi se začelo obdobje starosti oz. od katere dalje naj bi se ljudje uvrščali med starejše in znaša 65 let, še ustrezna. 

"V letu 2015 je bilo med prebivalci Slovenije v starostni skupini 55–64 let in tudi v starostni skupini 65–74 let več kot 60 odstotkov takih, katerih zakonci oz. partnerji so še živeli skupaj z njimi," ugotavljajo pri Sursu. "Omenjeni skupini sta se razlikovali le v tem, da je bil delež prebivalcev, ki so še živeli skupaj s svojimi zakonci oz. partnerji in z njima še otroci, v prvi skupini (55–64 let) še enkrat večji kot v drugi skupini (65–74let). V prvi skupini je skupaj z vsaj še enim otrokom živel vsak tretji od teh prebivalcev, v drugi skupini pa samo vsak peti."

16 oseb, starejših od 74, pri starših

Z višanjem starosti so se deleži prebivalcev, katerih zakonci oz. partnerji so še živeli z njimi, z otroki ali brez njih, hitro zmanjševali, in med prebivalci, starimi nad 85 let, je bilo po podatkih Sursa manj kot 20 odstotkov takih, katerih zakonec oz partner je še živel skupaj z njimi. 

"Hkrati z višjo starostjo prebivalcev se je v Sloveniji po popisnih podatkih povečeval tudi delež tistih, ki so sicer živeli v veččlanskem gospodinjstvu, najpogosteje s svojimi otroki, ki so imeli lastno družino, vendar niso sodili v nobeno družino v takem gospodinjstvu oz. so živeli v skupnosti, ki ni bila družina," še ugotavljajo pri Sursu. "Nekaj več kot 3.000 prebivalcev, starejših od 64 let, je živelo samo s svojimi vnuki oz. brati in/ali sestrami."

Kot zanimivost dodajajo, da je bilo v Sloveniji v 2015 16 oseb, starejših od 74 let, ki so še vedno živele s staršema v svoji primarni družini oz. večinoma z enim od njiju.

dezurni@zurnal24.si