Večina (ne)plačanih pripravništev in prakse je opravljene v javnem sektorju, v anketi ugotavlja Sindikat Mladi Plus. V javni instituciji je neplačano pripravništvo opravljalo 75 odstotkov vprašanih, 12 odstotkov jih je delalo v zasebnem sektorju, 11 jih je kot odgovor navedlo nevladne organizacije, štirje odstotki pa se niso razporedili v nobeno od naštetih možnosti. Največ med njimi jih je delalo na področju vzgoje in izobraževanja (39 odstotkov), sledi zdravstvo (14 odstotkov), socialno varstvo (13 odstotkov), državna in lokalna samouprava (10 odstotkov), pravo in sodstvo (devet odstotkov). Kategorijo drugi (muzeji, knjižnice, arhitekturni biro, evropske institucije, pošta) je navedlo 15 odstotkov vprašanih.

Preberite še: Zadnja generacija volonterjev

Za 76 odstotkov vprašanih je bilo pripravništvo obvezno, za ostale ne, so pa želeli pridobiti delovne izkušnje. 60 odstotkov vprašanih je imelo pokrite tako potne stroške kot prehrano, trije odstotki le prevoz, 11 odstotkov jih je navedlo, da so prejeli stroške za malico.

Za pripravništvo celo plačal

53 odstotkov vprašanih za svoje delo ni prejelo nikakršnega plačila, 25 odstotkov jih je bilo plačanih po urni postavki, osem odstotkov jih je prejelo nagrado. Nekdo je navedel – da plačila ni prejel, je pa sam plačal, da je pripravništvo sploh lahko opravil, nekdo – da mu je ravnateljica v šoli dovolila izvajati 'DSP', kar je bilo plačano in to je bila edina možnost zaslužka.

Tisti, ki so plačilo prejeli, so lahko navedli tudi neto prejeti znesek. Ena oseba je navedla znesek, višji od tisoč evrov, sledijo 801 do tisoč evrov (osem oseb), 601 do 800 eur (15 oseb), 401 do 600 (7 oseb), ostali so zaslužili manj.

Praksa obvezna za zaključek študija

Podobne številke so pri izvajanju prakse, le da je odstotek tistih, ki so prakso izvajali v javnem sektorju nekoliko manjši (69 odstotkov). Za 88 odstotkov je bila praksa obvezna za zaključek šolanja, ostali so jo opravljali zaradi pridobivanja izkušenj. 60 odstotkov vseh, ki so opravljali prakso, ni prejelo povrnitve potnih stroškov in stroškov malice.

79 odstotkov ni jih ni prejelo nobenega plačila, 13 odstotkov jih je dobilo simbolično nagrado, le pet odstotkov vprašanih jih je navedlo, da so bili plačani po urni postavki. Najvišji navedeni znesek za prejeto plačilo je znašal 750 evrov neto (samo eden), sledijo 600, 500, 250 (vse po ena oseba), ostali zneski so nižji.