"Povečanje števila delovnih dni z zakonom o uravnoteženju javnih financ za en dan sicer ne more pomeniti opaznejših sprememb navedenih kazalnikov, vsekakor pa so lahko pričakovani učinki pozitivni," pravi vlada o povečanju produktivnosti, zmanjšanju stroškov dela in konkurenčnosti gospodarstva. Tako so vsaj zapisali v odgovoru na poslansko vprašanje Sama Bevka (SD), ki vlado poziva, naj ugotovi, kolikšni so učinki na prej omenjene kazalnike in kakšen je izpad dohodkov v turizmu.

Bevk, ki odgovora še ni prejel, pravi, da je vprašanje zastavil, ker v njegovih krajih tovarne 2. januarja niso delale, pa tudi v primerljivih državah – Italiji, Avstriji, Nemčiji – se aktivnost poveča po 6. januarju. Ocenjuje še, da je veliko ljudi vzelo dopust, saj je bil 2. januar desetletja prost dan, posebne delovne vneme pa ni bilo opaziti.

Delali niso, so vzeli dopust

Največji zagovornik ukinitve prazničnega dneva je bila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), njen predsednik Samo Hribar Milič pa je povedal, da bo zaradi ukinitve okoli 0,5 odstotka višja produktivnost dela. Pojasnil je, da bomo recimo za en zidak delali pol odstotka dni manj in s tem zaslužili pol odstotka več ter bomo za tega pol odstotka bolj konkurenčni. "Zdi se malo, vendar pol odstotka tukaj in pol odstotka tam, pri birokratskih ovirah in še kje drugje, pa bomo imeli zelo hitro konkurenčnejše pogoje," je poudaril. Ukinitev vidijo pozitivno tudi v Helli Saturnus: "Na ukinitev gledamo pozitivno, saj organiziranje nadurnega dela in dežurstev med prazniki ne bo več potrebno, to pa bo ugodno vplivalo na stroške poslovanja."

Na očitke, da tudi v tujini začnejo delati po 6. januarju, pa Hribar Milič odgovarja, da so bila tudi pri nas podjetja zaprta, vendar so zaposleni koristili dopust, ne pa državnega praznika: "Zato bodo takrat, ko bo špica, imeli možnosti delati, ne pa da bodo na dopustu." Na koncu je dodal, da si želi, da bi ukinili vsaj še en praznik: "Ne vidim nobenega razloga, da bi bil 15. avgust ali 31. oktober še vedno praznik."

Krvavec ob 30 tisočakov

Dogajanje v turizmu je vlada preverila pri Turistično-gostinski zbornici Slovenije in Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, a naj tam s temi podatki še ne bi razpolagali. Vlada "glede na dosedanje izkušnje" ugotavlja, da bi se v primeru znatne poslovne škode na ministrstvo za gospodarstvo gotovo obrnili predstavniki turizma, a "se še nihče ni pritožil".

"Izpad vsakega praznika seveda občutimo, primerjali smo namreč število nočitev na ta dan letos in lani," je dejal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Uroš Zupan, pomočnik direktorja RTC Krvavec, je dejal, da je pri njih razlika med praznikom in delovnim dnem v približno 30 tisoč evrih prihodka. "Sreča v nesreči je, da je bilo letos 2. januarja zelo megleno in deževno. Kar se naše dejavnosti tiče, je lahko ves čas praznik. Naj pa dodam, da smo na dan stavke javnega sektorja tako rekoč nadomestili izpad 2. januarja," je dejal Zupan.