Vlada bi delovni prostor državnih uslužbencev zmanjšala za desetino, novi normativi pa predvidevajo tudi združevanje delovnih mest v večjih pisarnah. Prihranek si nadalje obetajo od nižjih najemnin, ki jih plačujejo za poslovne prostore.

Pogajanja o višini najemnin

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU) je državne organe pozvalo, naj se začnejo pogajati za nižje najemnine in proučijo, ali so glede na nove normative primerno zasedeni, pojasnjujejo pripravljalci novih pravil in dodajajo: "Pričakujemo, da se bo povprečna mesečna najemnina poslovnih površin znižala za vsaj deset odstotkov, s tem da se bodo določene najemnine tudi odpovedale, ko se bodo organi racionalneje in v skladu z novimi normativi umestili v prostore v lasti države."

Nadzor šele od lani

Vlada sicer podatke o najemninah in velikosti pisarn posameznih ministrstev zbira šele od sredine lanskega leta. "Na podlagi primerjave podatkov iz zadnjega leta lahko ugotovimo, da se površina najetih prostorov zmanjšuje, minimalno pa je že zaznati tudi upadanje najemnin," pojasnjujejo na MPJU. Še julija lani so imeli državni uslužbenci v najemu 159 tisoč kvadratnih metrov prostorov, zdaj jih imajo 115 tisoč.

Ministrstva in vladne službe imajo za opravljanje dela na voljo 603 tisoč kvadratnih metrov poslovnih površin, za petino plačujejo najemnino. Zanjo gre vsak mesec iz proračuna nekaj manj kot 1,2 milijona evrov. Več kot tretjino zneska za najem prostorov plača ministrstvo za finance.

Po trenutno veljavnih predpisih je za ministrstva in vladne službe, upravne enote ter krajevne urade zagotovljenih okoli 22 kvadratnih metrov (m2) prostora, za geodetske pisarne 25 m2, objekte policije, carinske in davčne urade pa 20 m2.

Po naših izračunih imajo največ prostora – več kot sto m2 na posameznika – na voljo na šolskem ministrstvu, pri čemer je treba poudariti, da so v to številko všteti vsi prostori, vključno s hodniki in sejnimi sobami. Najbolj se jim približajo na gospodarskem ministrstvu z nekaj več kot 36 m2 na zaposlenega.

Minimum osem kvadratov

"Osnovno izhodišče je, da naj bi imel delavec za opravljanje svojega dela na voljo osem m2 površine. Dokler so velikost, prostornina in pogoji dela znotraj dovoljenih okvirov pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, se prav dosti ni mogoče pritoževati," pravi strokovnjak za varnost pri delu Luka Bratec.

Ivan Božič z Zavoda za varstvo pri delu dodaja: "Če je več ljudi v istem prostoru in je prezračevanje slabo, v prostoru nastane slab zrak, kar vpliva na počutje, zmogljivost in učinkovitost. Ti normativi so postavljeni v naših pravilnikih in jih pri pregledih tudi preverjamo."