V zadnjem desetletju se je število mladih zmanjšalo za 15 odstotkov, število starejših pa povečalo za 29 odstotkov, podatke o medgeneracijskih razlikah prikaže SURS. Poudarjajo, da enotne opredelitve kategorije mladi ni. "Pogosto mednje štejemo prebivalce med 15. in 29. letom starosti, neredko pa tudi med 15. in 24. letom ali med 15. in 34. letom. Na drugi strani med starejše najpogosteje štejemo prebivalce, stare najmanj 65 let," so zapisali.
V začetku letošnjega leta je bilo pri nas 308.000 prebivalcev, starih med 15 in 29 let, in 445.000 prebivalcev, starih najmanj 65 let. "Od začetka leta 2012 se je število prvih zmanjšalo za 15 odstotkov, število drugih pa povečalo za 29 odstotkov, s čimer je starejša generacija dosegla in izrazito presegla mlajšo. V letu 2012 je bilo mladih približno 20.000 več kot starejših, desetletje pozneje pa je bilo mladih 136.000 manj kot starejših," obrat ponazori SURS.
Izobrazbena struktura se je v zadnjem desetletju izboljšala tako med mladimi kot med starejšimi. Med 29-letniki ima 52 odstotkov srednješolsko in 41 odstotkov višje- ali visokošolsko izobrazbo.
Podatki za leto 2021 pokažejo, da so praktično vsi mladi uporabljali internet vsak dan ali skoraj vsak dan. Internet je uporabljajo tudi 69 odstotkov starejših, od tega 48 odstotkov vsako dan ali skoraj vsak dan.
Med starejšimi je zaznati povečevanje uporabe pametnih telefonov. Od tistih, ki uporabljajo mobilne telefone, jih je 58 odstotkov uporabljalo pametni telefon in 42 odstotkov mobilni telefon s samo osnovnimi funkcijami.
Tveganje za revščino nižje med mladimi
V letu 2021 je v gospodinjstvih z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, živelo 11,7 odstotka prebivalcev oziroma približno 243.000 oseb. Med mladimi je bila po podatkih SURS stopnja tveganja revščine 9,9-odstotna. Med starejšimi prebivalci je pod pragom tveganja živelo 17,1 odstotka ali 68.000 oseb.
Vse več starejših živi samih
Povprečna starost mladih, ko so se odselili od staršev, je bila lani 29,6 leta, kar Slovenijo uvršča v zgornjo tretjino držav članic po povprečni starosti ob odselitvi. Evropsko povprečje je 26,5 leta.
Največ mladih je živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, in sicer 64 odstotkov. V tri- ali večstanovanjskih stavbah je živelo 27 odstotkov mladih, 4 odstotkov jih je živelo v dijaških in študentskih domovih, 5 odstotkov pa v drugih oblikah nastanitve. "Od mladih, ki so bivali v običajnih stanovanjih (brez skupinskih in drugih nastanitev), jih je bilo 85 odstotkov uporabnikov stanovanja, katerega lastniki so bili večinoma starši. 10 odstotkov jih je živelo v najemnih stanovanjih, v polovici primerov skupaj s starši. 4 odstotki mladih pa so imeli status lastnika ali solastnika stanovanja, v katerem so bivali," dodaja SURS.
Med prebivalci, starimi 65 let ali več, jih je 90 odstotkov prebivalo v lastniških stanovanjih, kjer je bil vsaj eden od stanovalcev lastnik ali solastnik stanovanja. Štirje odstotki starih 65 let ali več so prebivali v najemnih stanovanjih, šest odstotkov pa v uporabniških stanovanjih. Zanimiv je podatek, da so imeli starejši prebivalci v lasti 38 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda v Sloveniji.
Čedalje večji je delež starejših prebivalcev, ki živijo sami v stanovanju. Lani je bilo takih več kot 80.000 ali skoraj petina vseh prebivalcev v tej starostni skupini. Po podatkih SURS jih je polovica prebivala c eno- ali dvostanovanjskih hišah. "V skoraj 70 odstotkih primerov so to bile ženske, povprečno stare okoli 77 let," še dodajajo.