Jugoslovanska ljudska armada je v petek, 28. junija 1991, napadla brniško letališče, na katerem so bili takrat pripadniki teritorialne obrambe. Dve letali jastreb sta sprožili rakete v dveh napadih, zadele so airbus A320, dva dasha, poškodovan je bil hangar Adrie Airways.

Brnik 28.6.1991

Ker so teritorialci menili, da nasprotnik pripravlja desantni napad, so pripravili obrambo. Tisto popoldne pa se je na letališki stezi znašel tudi džip, na katerega naj bi s protiletalskim mitraljezom na tanku streljal podporočnik JLA Sašo Ignjatović, menda na ukaz majorja Danila Radovanovića. Zadeti nissan se je vnel, v njem pa sta zgorela avstrijska novinarja Norbert Werner in Nikolas Vogel, oba stara nekaj čez dvajset let.

Ne priznava slovenskega sodišča

Kmalu po slovenski osamosvojitvi sta bila za to  hudodelstvo nad civilnim prebivalstvom obtožena oba oficirja, takrat seveda že na varnem doma v Srbiji. Radovanović se je na vabilo sodišča odzval, Ignjatović ne, in ker niso vedeli, kje natančno je, je bil postopek zoper njega izločen. Radovanović je bil na prvi stopnji oproščen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo.

Danilo Radovanović Avgusta lani, dobrih  32 let po dogodku, se je na kranjskem okrožnem sodišču začelo vnovično sojenje. Ker sta za obema že upokojenima častnikoma JLA razpisani mednarodna tiralica in evropski nalog za prijetje in zato ne smeta zapustiti domovine, če nočeta pristati za rešetkami, je Radovanović pristal na sodelovanje prek videokonference, za razliko od Ignjatovića, ki ne priznava slovenskega sodišča. Postopek zoper njega je zato spet izločen.

Niso videli napisa Press

"Danilo Radovanović je v nasprotju s pravili mednarodnega prava ukazal poboj proti civilnemu prebivalstvu, s tem, ko je 28. junija 1991 ob 15.uri na južni strani letališke steze na Brniku kot komandant oklepne enote JLA, ki je bila že od prejšnjega dne v spopadu z enotami TO, izdal ukaz v nasprotju z ženevsko konvencijo o zaščiti civilnega prebivalstva iz leta 1949 o uničenju civilnega vozila z oznako press. To se je z veliko hitrostjo oddaljevalo od položajev JLA, ukaz pa je izvršil Sašo Ignjatović, ki je z mitraljezom z zažigalnimi naboji streljal s tanka. Vozilo so zajeli plameni in je v celoti zgorelo, skupaj z obema novinarjema. Radovanović je imel dovolj časa, da bi pred izdajo ukaza preveril, ali gre za vojaški ali civilni cilj," je obtožnico predstavila višja državna tožilka Marija Marinka Jeraj.

Dvainsedemdesetletni Radovanović, rojen sicer na Hrvaškem, ki ga zagovarja odvetnik Samo Ošabnik, je prejšnjič podrobno razložil potek napada. "Na vozilu ni nihče videl napisa press, razen morda nekateri v svojih glavah. Trdim, da ni bilo civilno vozilo, na oknih je imelo rešetke in na desni strani odprtine, ki bi lahko služile za lansiranje granat," je povedal med drugim in omenil takratnega komandirja Vlada Baltića, ki da ga je ob pogledu na novinarski džip vprašal, kaj naj storil: "Rekel sem mu, naj strelja predenj, pri čemer je vsak peti izstrelek svetleč, vidi se ga tudi podnevi. Niso se ustavili. Edino moje povelje je bilo, naj se nissana opozori, Ignjatović pa je lahko, ker se ni ustavil, samoiniciativno odločal o streljanju."

To je vojaška skrivnost

Baltić, povabljen kot priča, se je danes pojavil na beograjskem sodišču, kjer naj bi njegovo izpoved prenašali prek videokonference, a do nje ni prišlo. Pojasnil je, da se mora držati molčečnosti pri varovanju vojaške skrivnosti, od katere ga lahko odveže le srbsko obrambno ministrstvo. Kranjska sodnica Nina Prosen upa, da se bo z njim dogovoril do 14. maja, ko je razpisala nov narok, še prej, 9. aprila pa naj bi zaslišala priči iz Banja Luke, Radeta Vujčića in Elmirja Mehmedovića.