V noveli zakona o verski svobodi, ki so jo v proceduro vložili poslanci SD in Pozitivne Slovenije, med drugim predlagajo odpravo državnega sofinanciranja prispevkov za socialno varnost duhovnikov. Prvopodpisana poslanka SD Majda Potrata je v imenu predlagateljev poudarila, da je predlog novele nastajal v javni razpravi, njen cilj pa je "zapolnitev praznine v slovenskem pravnem redu in zagotovitev višje ravni varovanja kolektivnega vidika svobode vesti".

Za nov način financiranja verskih skupnosti

Med osnovnimi cilji novele je izpostavila odpravo neskladij z ustavo v zvezi s kriteriji za registracijo verskih skupnosti ter zaposlovanjem duhovnikov v bolnišnicah in zaporih. Obenem po njenih besedah želi urediti vprašanja, ki "so se v praksi pokazala kot močno otežena oziroma bi lahko prinesla težave".

Novela predvideva nov način financiranja verskih skupnosti oziroma to financiranje "narediti bolj odzivno na dejanske razmere ter bolj odprto in enakopravno od veljavne ureditve". Hkrati predvideva tudi prenovljeno ureditev verske duhovne oskrbe v javnih institucijah, kjer "je pripadnikom oteženo uresničevanje pravice do verske svobode". Hkrati uvaja tako imenovane svetovnonazorske skupnosti.

"Rešitve so neprimerne"

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Aleksander Zorn pa je v imenu vlade izrazil nasprotovanje predlagani noveli. "Vlada meni, da so predlagane rešitve že na načelni ravni neprimerne in posegajo v konceptualno ureditev zakona o verski svobodi," je dejal. Po njegovi oceni vodijo celo v protiustavno stanje.

Kot je poudaril Zorn, verska nevtralnost države ne pomeni potiskanja vere na stranski tir družbe, saj bi to lahko povzročilo "diskriminacijo na podlagi vere in zanikanju nevtralnosti". Prav tako načelo o ločenosti ne preprečuje državi, da vzpostavlja pozitivna razmerja z verskimi skupnostmi, ki opravljajo splošne koristne in karitativne dejavnosti, je povedal Zorn.

Novela po njegovih besedah izloča verske skupnosti iz javnega življenja, takšna izločitev pa "je nesprejemljiva za svobodno demokratično družbo". Tako iz ustave kot iz mednarodnih dokumentov namreč izhaja, da mora država voditi s Cerkvami in verskimi skupnostmi odprt, pregleden in reden dialog, tokrat pa predlog novele z njimi niti ni bil usklajen, je še opozoril Zorn.