Po podatkih Banke Slovenije je marca predvsem z računov velikih domačih bank ušlo 145 milijonov evrov, aprila pa 278 milijonov; novejših uradnih podatkov ni. "Gre za krizo zaupanja, ki je posledica tako domačih kot tujih dogodkov. Najhuje je bilo aprila, nato so se začele razmere umirjati," ocenjuje France Arhar, prvi mož združenja bank in prvi nadzornik NLB.

Ker bank ne sanirajo

Ob objavi podatkov za marec je finančni strokovnjak Andraž Grahek opozarjal, da je treba počakati in videti, ali gre za enkraten dogodek, ki je posledica odločitve o načinu reševanja ciprske krize. In kaj pravi zdaj? "Ob negativnem poslovanju največjih bank v domači lasti in zavlačevanju pri sanaciji bank, torej čiščenju bilanc, ni presenetljivo, da je zaupanje omajano. Hkrati je treba upoštevati, da se ob vse slabših razmerah na trgu dela in celi vrsti podjetij, ki stojijo v čakalnici za stečaj, ter rezu plač v javnem sektorju razpoložljivi dohodek prebivalstva, ki je osnova za zbiranje depozitov, krči," pojasnjuje Grahek.

Kdaj spet zaupanje?

Tudi Sašo Stanovnik, vodja oddelka analiz v Alti Invest, meni, da bo zaupanje v banke znova vzpostavljeno, ko bodo banke ustrezno dokapitalizirane in slabe terjatve prenesene. Evropska komisija sicer kljub napovedim še ni odobrila prenosa terjatev NLB na slabo banko. Finančni strokovnjaki iz direktorata komisije za konkurenco še opravljajo pregled terjatev, pri čemer posebno pozornost namenjajo temu, da pri tem ne bi prišlo do nedovoljene državne pomoči. Ani Klemenčič iz GBD Gorenjske borznoposredniške družbe pa meni, da se bo zaupanje povečalo takrat, ko bo pravna država delovala, in to za vse enako.

Ni enako kot v 80. letih

Aktualnega bega depozitov prebivalstva iz bank se ne da primerjati s tistim iz 80. let, je odločen Arhar. Podobno, a v precej večjem obsegu se je namreč dogajalo še v SFRJ, ko je prebivalstvo panično dvigalo devizne prihranke, bančne bilance so se sesuvale, dvigi so bili nato omejeni in prihranki zamrznjeni, zaupanje v banke pa je bilo na psu.