“Še vedno smrdi predvsem zjutraj, ob spremembi vremena pa ves dan. Smrdi po plinu – tako kot butan oziroma kot včasih, ko so kuhali olje,” je razočaran domačin Ivan Repič.
Bakla še ne pomaga
Kljub nedavni sanaciji dogoškega odlagališča – upravitelj je občinsko komunalno podjetje Snaga Maribor – tam še vedno smrdi. Naj spomnimo, da je sredi avgusta Irena Bartok, direktorica Snage, skupaj z županom Francem Kanglerjem simbolično prižgala baklo in tako neuradno to odlagališče tudi zaprla. Sprva je bilo obljubljeno, da naj bi se sanacija končala v sredini tega meseca, vendar kot nam je pojasnila Bartokova, ni mogoče napovedati, kdaj bo sanacija dejansko končana. Ob simboličnem prižigu bakle je bilo krajanom zagotovljeno, da smradu ne bo več.
Deponija. V 2,3 hektarja veliko dogoško deponijo naj bi med sanacijo vgradili okoli sto tisoč kubičnih metrov materiala. Sanacija oziroma zapiranje odlagališča naj bi po podatkih Snage stalo okoli 2,4 milijona evrov. Sicer pa so v mariborski občini lani zbrali 578 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je za 159 kilogramov več kot v vsej Sloveniji.
Obljubam ne verjamejo več
Kljub temu pa prebivalci še naprej opozarjajo, da smrad ni pojenjal; določene dni se je celo okrepil. “Zadeva ni lahko obvladljiva. V večjem obsegu smo morali opraviti popravljalna sanacijska dela. Ta so zdaj končana. Manjšo sanacijo pa še opravljamo,” je dejala Bartokova, ki je potrdila, da je kljub obljubam pred dnevi znova močneje zasmrdelo z odlagališča.
Dogošani pa so še naprej obupani in obljubam odgovornih ne verjamejo več. “Smrdi še vedno, pa ne verjamem, da bo kdaj nehalo. Izkoriščajo nas še pa še, čeprav so nas dali na stranski tir. Politiki nas zdaj izkoriščajo, da bi si pridobili nekaj točk. Nihče ničesar ne naredi, nas pa stalno vlačijo po zobeh,” se jezi Dogošanka Marija Popovič.
Nestrokovna sanacija
Zakaj smrdi, pa je jasno razložil Niko Samec, dekan mariborske fakultete za strojništvo in vodja laboratorija za zgorevanje in okoljsko inženirstvo. “Če še vedno smrdi, pomeni, da odlagališče ni bilo sanirano v skladu s strokovno-tehničnimi standardi,” je izpostavil in pojasnil, da je tudi plast, s katero so prekrite bale, v katerih je odložena neprimerna struktura odpadkov, premalo kakovostna. Sicer pa je prepričan, da bi odlagališče lahko s sodobnimi prijemi sanirali do te mere, da bi bil smrad minimalen.
Odvoz prezahteven?
Ker nekateri menijo, da je najboljša rešitev odvoz bal, je Samec strokovno povedal, da je to sicer možno, a da gre za ogromne količine odpadkov, ki so delno že razpadli, ter da gre za velik, zahteven in tvegan proces. “Seveda je možno odpeljati. Ampak odločitev mora biti strokovno podkrepljena in ne ad-hoc, ker je to preveč tvegano,” je dejal. Nekateri strokovnjaki pa so dodali, da bi bilo treba odpeljati od 70 tisoč do sto tisoč ton odpadkov, in opozorili, da bi odvoz trajal vsaj tri leta, ko pa bi odpadke zakopali, bi bil smrad še hujši.