Domovi se zaradi upada pred leti niso zaprli, vendar so poskrbeli, da bo preostalim dijakom udobneje. Sobe so postale dvoposteljne, včasih celo enoposteljne, vzgojne skupine pa manjše. Veliko se jih čez poletje spremeni v motele, nekaj pa jih je sprejelo tudi študente.

Na nižji vpis je v vseh dijaških domovih vplivalo zmanjšanje štipendij, krčenje sredstev, ki jih namenjajo dijaškim domovom, predvsem pa izboljšanje prometnih povezav med domačimi kraji in širitev šol v manjša mesta.

"Ne, mislim, da je normalno, če se otroci, ki imajo, lahko bi rekli bogatejše starše in jim nudijo večji bivalni prostor, v dijaški sobi, ki jo delijo z še dvema vrstnikoma, ne počutijo najbolje, to pa še ne pomeni, da so zato slabi otroci," na vprašanje, ali je za zmanjšan vpis kriva tudi razvajenost otrok, odgovarja Erika Šešek profesorica pedagogike in sociologije iz DIC-a (Dijaški dom Ivana Cankarja).

V našem največjem dijaškem domu vsako šolsko leto živi od 580 do 600 dijakov, skoraj 200 manj kot denimo v letu 2001/02. Letošnji vpisi za prihodnje šolsko leto 2016/17, ki poteka prav v teh mesecih, naj bi bil približno tako uspešen kot lanski, v domu, pa bo ostalo tudi več dijakov, ki tam živijo že letos. 

Dodana vrednost družba in dodatne dejavnosti

Dijaki, ki že imajo to izkušnjo, so nam iz prve roke zaupali, da vpisa v dom niti malo ne obžalujejo, saj tam res lahko izrazijo svojo ustvarjalno in športno žilico (video, plesne, učne in ostale delavnice, fotografski in likovni natečaji, učenje socialnih veščin in druge).

"Življenje v dijaškem domu je zelo prijetno, spoznaš veliko novih ljudi in se prilagodiš novim navadam, dnevnemu razporedu in pravilom. Poleg tega pa se lahko vključimo še v veliko različnih dejavnosti," je povedala dijakinja prvega letnika Špela Vene.

dezurni@zurnal24.si