Prvi zakon ureja zagotavljanje in porabo skoraj dveh milijard evrov v zdravstvu do leta 2031, drugi pa določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19. Med drugim predvideva dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine.
"Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo predvideva, da bomo v naslednjih 10 letih v zdravstvo vložili 1,9 milijarde evrov. Za zaposlene bo to pomenilo boljše delovno okolje, za bolnike pa še bolj kakovostno obravnavo v modernih prostorih," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za zdravje Janez Poklukar.
Naložbe v bolnišnice, fakultete, ustanove
Naložbe so med drugim predvidene v univerzitetnih kliničnih centrih (UKC) Ljubljana in Maribor, splošnih in specialnih bolnišnicah, psihiatričnih bolnišnicah, porodnišnicah, fakultetah za študij medicine in dentalne medicine ter znanstveno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah na področju zdravstva.
Predlog zakona med drugim predvideva izgradnjo nove gastroenterološke klinike v ljubljanskem UKC, novega objekta kliničnega inštituta za medicinsko genetiko, novega prizidka k stari porodnišnici in ortopedski kliniki. V UKC bodo sredstva med drugim namenili za selitev pulmološkega oddelka s Pohorja. Na področju splošnih bolnišnic je načrtovana izgradnja gorenjske regijske bolnišnice, predvidene pa so tudi nove kapacitete na področju negovalnih bolnišnic in negovalnih domov, je naštel Poklukar.
Za naložbe v obeh UKC je predvidenih 763 milijonov evrov, za splošne in negovalne bolnišnice ter negovalne domove 557 milijonov evrov, za specialne bolnišnice 214 milijonov evrov, za psihiatrične bolnišnice 50 milijonov evrov, za porodnišnice 26 milijonov evrov in za primarno zdravstvo 50 milijonov evrov. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in zavod za transfuzijsko medicino si glede na predlog zakona lahko obetajo naložbe v višini 33 milijonov evrov.
Denar tudi za kader
Poklukar je ob tem opozoril, da ne gre pozabiti na kader. Za znanstveno-izobraževalne ustanove za enoviti magistrski študijski program medicine, dentalne medicine in farmacije ter pripadajoče pedagoške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti bodo glede na predlog zakona namenili 200 milijonov evrov. Na obeh medicinskih fakultetah bo to po Poklukarjevih besedah prineslo skupno 70 dodatnih vpisnih mest na medicini in 20 na stomatologiji. Za srednje šole, višje strokovne šole in visokošolske zavode na področju zdravstva pa je predvidenih 50 milijonov evrov.
Ukrepi za odpravo posledic epidemije
Vlada je danes potrdila tudi osnutek predloga zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki ga je ministrstvo na vlado poslalo minuli teden. Predlog zakona določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 ter bo omilil posledice in vpliv covida-19 na področju zdravstva in delovnopravnem področju.
Med drugim je vlada pogoje za določitev odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti spremenila tako, da tri- do petletne izkušnje niso več pogoj. S tem so po ministrovih besedah omogočili, da lahko vsak zdravnik specialist postane odgovorni nosilec, s tem pa bo več težav pri nadomeščanju upokojenih zdravnikov. Ukrep velja do 17. decembra 2022.
Poleg tega vlada predlaga podaljšanje financiranja izvajanja PCR in hitrega testiranja iz državnega proračuna in sofinanciranje obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme.
Hitreje do rednih programov
Dopolnjujejo že tudi sprejeti ukrep podaljšane zdravstvene obravnave za osebe po zaključenem bolnišničnem zdravljenju po prebolelem covidu-19. "Izvajalcem bomo omogočili, da s prerazporeditvijo bolnikov na rehabilitacijo hitreje pristopijo k izvajanju svojih rednih programov," je dejal Poklukar.
Zakonski predlog poleg tega daje podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile od 1. julija do 31. decembra in za vzpostavitev nujnega operativnega centra za izvajanje epidemioloških preiskav oz. nadgraditev zmogljivosti epidemiološke službe NIJZ.
Vsak denar, brez prave kontrole je, izgubljen denar brez učinkov. To je in bo, večna vreča brez dna. Zdravniški kartel, …
Najmanj 40 % od tega, pa za posredniške zaslužke
Še en računovodja, tako si naši vaško-ligaški politiki predstavljajo zdravje, da se neke cifre vrti in to je za njih …