To neobdavčeno bogastvo je primerljivo s skupno vrednostjo ameriškega in japonskega gospodarstva, pri čemer številka vključuje zgolj denar na bančnih računih, ne pa denimo luksuznih nepremičnin in drugih dobrin, na primer jaht, razkrivajo rezultati študije, ki jo je izvedel ekonomist James Henry.
"Izgubljeni prihodki zaradi neplačanih davkov so po naših ocenah ogromni. Tako veliki so, da bi lahko občutno spremenili finančno stanje celih držav," opozarja Henry, ki je vrednost denarja, skritega v davčnih oazah, izračunal s pomočjo podatkov Banke za mednarodne poravnave (BIS), Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke in posameznih vlad.
Denar za reševanje globalnih problemov?
"Po drugi strani ta študija razkriva dobre novice. Svet je odkril ogromen kup finančnega premoženja, ki bi ga lahko uporabili za reševanje najbolj perečih globalnih problemov," dodaja.
V poročilu o raziskavi Henry posebej poudarja učinek, ki bi ga lahko denar iz davčnih oaz imel na 139 držav v razvoju, če bi do njega lahko prišle lokalne davčne uprave. Po njegovi oceni so namreč najbogatejši državljani teh držav od 70. let minulega stoletja do leta 2010 v davčne oaze prenesli najmanj šest tisoč milijard evrov.
Poročilo poudarja tudi, da "superbogatim" pri izogibanju plačevanju davkov pomaga "podjetna skupina strokovnjakov s področij zasebnega bančništva, prava, računovodstva in investicij".