Foto: Osebni arhiv Jerca Božič Kranjec Pri predlaganih novih lestvicah katastrskega dohodka (KD) za vinograde najbolj zbode v oči njegovo velikansko povečanje, a takoj zatem tudi velika razlika v KD na hektar med dolenjskimi in primorskimi vinogradi. Pa da ne bo kdo mislil, da največji dohodek prinašajo sončni vinogradi v zaledju Kopra ali morda tisti na ravninah slovenske Kalifornije – Vipavske doline! Ne, največ in najboljše grozdje, vsaj tako menijo pripravljavci novih katastrskih lestvic, se da pridelati na težko dostopnih strminah dolenjskih gričev, kjer je veliko preveč dežja in posledično bolezni trte, kjer ni tradicije viničarstva in z njo velikih kompleksov, ampak so le razdrobljeni vinogradi s cestami in zidanicami po najlepših legah za trto. Ja, iti se vinogradništvo na Dolenjskem je pravzaprav herojsko delo in zato si tu zaslužimo najvišji KD na hektar vinograda.


Dolenjci (pre)pošteni. Pripravljavci, ki jih obtožujemo zgoraj opisanega nonsensa, se bodo gotovo izgovorili na statistične podatke, ki jim kažejo, da lahko Dolenjci z vinogradom zaslužijo skoraj trikrat več kot Primorci, čeprav vsakdo, ki ima vsaj malo pojma o vinogradništvu, ve, da so v Sloveniji pridelki gotovo največji v Vipavski dolini. Torej? Zdravi kmečki pameti je jasno kot beli dan: Dolenjci so očitno prijavili toliko več pridelka kot preostali. Samo upamo lahko, da se tisti pridelek, ki ga niso prijavili primorski vinogradniki, ampak tisti, ki so ga od njih kupili, ni prelil v naš ljubi dolenjski cviček.