Čemas Stjepanovičeva je povedala, da se v Črnomlju od konca avgusta širi smrad, ki je občasno celo bolj neznosen, kot je bil leta 2010 oz. preden je bioplinarno v bližnjih Lokvah prevzela družba Petrol. Hkrati je opozorila, da imajo zaradi smradu številni Črnomaljci dihalne težave in ne morejo spati.

Na občino se tudi obračajo številni prizadeti občani, ta pa glede na to, da imata oba navedena obrata vsa potrebna dovoljenja, ne more storiti ničesar in lahko pristojne službe le poziva, naj stanje preverijo, je še dodala.

Kdo je kriv?

Črnomaljska občina je v omenjenem pismu zapisala, da vira smradu sicer ne morejo določiti, ker se bioplinarna in prašičja farma izgovarjata druga na drugo, hkrati pa jim razne nadzorne službe pojasnjujejo, da to področje ni zakonodajno urejeno in da proti smradu ni mogoče ukrepati.

Ob tem so pristavili, da do smradu navadno prihaja zaradi neustreznega delovanja naprav, nepravilnih postopkov in nepravilnega kmetovanja, ter da bi morale vse pristojne inšpekcijske službe v okviru svojih pristojnosti opravljati pogostejše nadzore tako bioplinarne kot prašičje farme v Lokvah, hkrati pa bi morale preveriti, kako ravnajo uporabniki digestata iz bioplinarne in v primeru kršitev dosledno ukrepati.

V Črnomlju so še vse pristojne na državni ravni pozvali, naj začnejo s skupnim in usklajenim reševanjem omenjenih težav ter usklajevanjem zakonodaje tudi na področjih smradu in razvoza organskih gnojil ter proizvodov iz bioplinarn.

Gre namreč za širši okoljski problem, ki ne vpliva zgolj na ozračje, temveč tudi na belokranjskih kraških tleh občutno onesnažuje podtalnico, so pojasnili.

dezurni@zurnal24.si