Mesec marec v okviru projekta Glas generacije namenjamo ženskam; učiteljicam, popotnicam, zdravnicam, medicinskim sestram, športnicam, igralkam, cvetličarkam, trgovkam, pevkam, mamicam, babicam, sestram, prijateljicam, ženam ... Teme bodo predvsem spremembe, ženska moč in ženski vpliv na vsa področja življenja. Projektu lahko sledite TUKAJ.
Tokrat smo povzeli lanske podatke Statističnega urada RS, ki so jih podali ob 8. marcu in so odgovarjali na vprašanje, po čem naše ženske izstopajo.
Po visoki stopnji delovne aktivnosti
Primerjava stopenj delovne aktivnosti žensk z otroki pokaže, da sodi Slovenija od nekdaj med države z najvišjimi stopnjami. V letu 2017 je bilo med ženskami, starimi 15–64 let, ki so imele dva otroka, delovno aktivnih 87 %. S tem podatkom se je Slovenija uvrstila na drugo mesto med državami članicami EU-28, za Švedsko.
Po eni nižjih plačnih vrzeli
Slovenija z 8,7 % v letu 2018 sodi med države z nižjo plačno vrzeljo od povprečja EU-28 (15,7 %). Najvišjo razliko v plači med spoloma so imeli v Estoniji (22,7 %), najnižjo pa v Romuniji (3,0 %).
Po visokem deležu žensk, starih 30–34 let, s terciarno izobrazbo
Med ženskami, starimi 30–34 let, je bilo v 2018 v Sloveniji 56 % žensk s terciarno izobrazbo. Z vrednostjo tega podatka se je Slovenijo med preostalimi članicami EU uvrstila na 8. mesto. Največji delež terciarno izobraženih žensk je imela Litva (68 %), najmanjšega pa Romunija (28 %). Pomemben kazalnik je tudi razlika med deležem žensk, starih 30–34 let, in deležem moških iste starosti s terciarno izobrazbo. V Sloveniji je ta razlika znašala 25 odstotnih točk. To je bila najvišja razlika med članicami EU-28. Najmanjša je bila ta razlika v Nemčiji; znašala je manj kot 1 odstotno točko.
Po visokem deležu menedžerk
Po podatkih mednarodno primerljive ankete Aktivno in neaktivno prebivalstvo je bilo v Sloveniji v 2018 med menedžerji in menedžerkami 38 % žensk. S tem podatkom se je Slovenija med preostalimi članicami EU-28 uvrstila na sedmo mesto.