Državna agencija za preiskave in zaščito Bosne in Hercegovine (BiH) Sipa je že tretjič v dobrih dveh mesecih in pol izvedla aretacije domnevnih pripadnikov skrajnih ekstremističnih skupin, ki naj bi med drugim aktivno sodelovali v različnih terorističnih akcijah na bojiščih v Siriji in Iraku.

Tokrat je Sipa prijela 43-letnika iz okolice Zenice, na njegovem domačem naslovu pa opravila hišno preiskavo. "Osumljeni je pridržan zaradi suma storitve kaznivih dejanj terorizma, priprav na teroristično delovanje in organiziranja terorističnih skupin," pojasnjujejo na Sipi.

Enako kot še skoraj tridesetim domnevnim skrajnim islamistom, ki jih je Sipa že prijela in devet tudi že kazensko ovadila, tudi zadnjemu aretiranemu terorističnemu osumljencu grozi do deset let zapora. Parlament BiH je namreč že sredi poletja sprejel zakon, ki državljanom BiH prepoveduje kakorkoli sodelovati na bojiščih v tujini in to opredeljuje kot kaznivo dejanje zaradi katerega posameznika lahko doleti tudi do 10 let zapora.

Potrebujemo enaka zakonska pravila kot v BiH

Na to, da bi enako zakonsko prepoved kot velja v BiH že skoraj nujno potrebovali tudi v Sloveniji, pa že nekaj mesecev opozarja tudi naša policija, strokovnjaki obveščevalno-varnostnega področja, del politike in celo pravosodja. SDS je vložila predlog sprememb zakonodaje, tako da bo mogoče kaznovati posameznike, ki se udeležujejo oboroženih spopadov na tujih bojiščih, denimo v Siriji in Iraku ali podobnih terorističnih aktivnosti.

"Vemo, da sta se dva Slovenca, po poročanju medijev, udeležila spopadov Siriji, trije so to poskušali oziroma naj bi bili med rekruti, za ostale stvari pa ne vemo, ker še vedno ni ustanovljena parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb," poudarja poslanec SDS Žan Mahnič. 

Šla sta na lastno željo?

Ob hišnih preiskavah, ki jih je policija opravila na več naslovih pri enem od teh dveh domnevnih borcev v Siriji, so preiskovalci poudarili, da mu zaradi najdbe več kosov nedovoljenega orožja očitajo kvečjemu klasične oblike organiziranega kriminala, sicer bi jima morali dokazati, da sta prepovedano orožje hranila prav za terororizem. 

"Težko ukrepamo zoper posameznike, ki se udejstvujejo v vojni v tujini, če to ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja zločina zoper človečnost. Nekateri posamezniki so v vojnih operacijah na kriznih žariščih sodelovali na lastno željo," so tedaj zagotavljali na policiji.

Izgovorov bo konec...

"S to novelo ne bo izgovorov, da ta dejanja niso inkriminirana. Od tožilstva zdaj slišimo, da ni inkriminirano dejanje služenja v tuji vojski. Naj povem, da Islamska država ni mednarodno priznana država in da tudi njihova vojska pravzaprav ni vojska v pravem pomenu besede. Ta predlog torej leti na tiste, ki se nameravajo udeležiti spopadov v Siriji, Iraku in to ne le slovenski državljani, ampak tudi tisti, ki prečkajo Slovenijo z namenom udeležbe v teh spopadih," dodaja Mahnič.

V SDS zato pričakujejo, da bodo njihov predlog sprememb kazenskega zakonika, ki jih pošiljajo v zakonodajni postopek, podprle vse poslanske skupine.

Grožnja s 15 leti zapora

"Predlagamo, da se oseba, ki z namenom pridruževanja tuji vojaški ali policijski, tuji oboroženi združbi, ki deluje izven območja Slovenije in ki ni združljiv z zakoni in običaji, ki urejajo področje obrambe, policije, z mednarodnim pravom, z ustanovno listino Organizacije Združenih narodov (OZN), z resolucijo Varnostnega sveta OZN o tujih terorističnih borcih, ukaže novačenje, novači, usposablja, organizira usposabljanje, financira usposabljanje, opremlja, financira opremo, mobilizira posameznike ali skupine oseb, kaznuje z zaporom od petih do petnajst let. Prav tako bi se osebo, ki se pridruži tuji vojaški ali policijski, tuji oboroženi združbi, ki deluje izven območja Slovenije, ki je usposobljena, opremljena ali mobilizirana v smislu prejšnjega odstavka, kaznovalo s kaznijo zapora najmanj petih let," še pojasnjujejo v SDS.

Sledili bi zahtevam mednarodne skupnosti

Države članice v Varnostnem svetu OZN so konec septembra sprejele resolucijo, s katero se od držav članic OZN zahteva, da preprečujejo morebitna urjenja, izobraževanja, usposabljanja potencialnih terorističnih borcev, prav tako organizacijo potovanj, prevozov in opremljanje terorističnih borcev. 

"Resolucija pravi, da so teroristični bojevniki posamezniki, ki potujejo v drugo državo, kjer nimajo stalnega prebivališča ali državljanstva z namenom zakriviti, načrtovati, pripravljati ali udeleževati se terorističnih akcij ali izvajati in udeleževati se terorističnega usposabljanja, vključno v povezavi z oboroženim spopadom," dodaja poslanec Mahnič.

Zaenkrat sicer še ni jasno, ali Mahničevi poslanski kolegi, zlasti pa stranke vladajoče koalicije in vlada, predlagane spremembe podpirajo.

Slovenija gre naprej v boju

Različni vladni predstavniki sicer priznavajo, da "se iščejo različne možnosti sprememb zakonodaje."

Da pa se o morebitnih spremembah zaenkrat le razmišlja, poudarja tudi šef koalicijske Demokratične stranke upokojencev (DeSUS) in eden od ministrov. "Mnenje je, da imamo na podlagi že sedaj sprejete zakonodaje na voljo vse potrebne mehanizme, da bi lahko preprečili novačenje borcev in tudi njihov tranzit prek našega ozemlja. Vendar dokončna odločitev, ali bo treba kaj spreminjati v naši kazenski zakonodaji, še ni sprejeta," dodaja.

Minister za zunanje zadeve (MZZ) Karl Erjavec je namreč v Bruslju na srečanju voditeljev več kot 60-ih držav, ki tvorijo mednarodno koalicijo v boju proti borcem Islamske države (IS) na vojnih žariščih v Siriji in Iraku, zagotovil, da "Slovenija aktivno sodeluje v boju proti IS, predvsem s preprečevanjem financiranja in drugimi protiterorističnimi ukrepi, ne sodeluje pa vojaško. Vsi ocenjujemo, da je to resna grožnja, ne le kot vojaška grožnja, ampak tudi kot grožnja človekovim pravicam, demokraciji, vladavini prava. Ocenjujemo, da je IS ena najbolj okrutnih terorističnih organizacij, s kakršno se še nismo soočili," dodaja Erjavec.