Ob tej priložnosti bodo tudi slovenske nevladne organizacije dan zaznamovala s številnimi dejavnostmi s poudarkom na problematiko nasilja nad ženskami v družini.

Svet Evrope opozarja, da nasilje nad ženskami v družini narašča, kljub pozitivnemu razvoju na področju zakonodaje, politike in prakse. Gre za problem, ki zadeva celotno družbo in katerega posledica so hude kršitve človekovih pravic. Nasilje v družini ne pozna zemljepisnih meja, starostne meje, ne pripadnosti rasi ali nacionalnosti, zadeva vse oblike družine in vse kategorije socialnega okolja ter vselej prizadene vse družinske člane

V Sloveniji nasilje vlada v petini družin
Slovenija tako kot mnoge druge države ne vodi posebne statistike, ki bi natančneje pokazala, kako razširjeno je nasilje nad ženskami. Vendar pa je po ocenah nevladnih organizacij nasilje prisotno v vsaki peti družini v Sloveniji, posiljena pa je vsaka sedma ženska. Te številke so prej prenizke kot previsoke, opozarjajo organizacije, še posebej če jih primerjamo z zahodnimi državami. V Nemčiji je tako posiljena vsaka četrta, v ZDA pa vsaka tretja ženska.

Kam poklicati za pomoč?

- Društvo SOS telefon 080 11 55 - Društvo za nenas. komunik. 01/434 48 22 - Ženska svetovalnica (24 h) 031 233 211, 040 260 656 - Zavod Emma 080 21 33 - telefon za otroke in mladostnike 080 12 34

V Sloveniji se število prijavljenih primerov nasilja v družini stalno povečuje. Skrbi pa podatek, da še vedno le pet odstotkov Slovenk, nad katerimi je bilo izvedeno fizično ali psihično nasilje, poišče pomoč. Nasilje nad ženskami je večinoma prikrito, saj strah pred maščevanjem, pomanjkanje finančnih sredstev, skrb za otroke in občutek sramote večini žensk preprečuje odkrito govoriti o nasilju. Ženske so po statističnih podatkih v povprečju kar pet let žrtve fizičnega ali psihičnega nasilja, preden o njem spregovorijo, pa še to naj bi se jih le pet odstotkov odločilo poiskati strokovno pomoč. Kljub temu slovenska javnost v zadnjih letih postaja vse bolj ozaveščena in netolerantna do takšnega nasilja, po pomoč pa prihaja vse več žensk. Danes jih v varnih hišah in materinskih domovih skuša na novo zaživeti okoli 300.

Zakon naj bi izboljšal razmere
V Sloveniji so se v zadnjih letih pričeli konkretni premiki v smeri urejanja zakonodaje na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. Velik premik je bil storjen z zakonsko možnostjo izreka ukrepa o prepovedi približevanja nasilneža svoji žrtvi. V Sloveniji je bilo tako v letu 2006 izrečenih 277 tovrstnih ukrepov, v letošnjem letu pa naj bi bila številka še višja. Prepoved približevanja lahko policija izreče za 48 ur, na deset dni pa ga lahko podaljša pristojni sodnik. Če žrtev sodniku predloži dodatne dokaze, lahko ta ukrep podaljša za največ 60 dni.

Še dodatno naj bi žrtve zaščitil zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki ga bo državni zbor obravnaval v decembru in januarju. Po mnenju nevladnih organizacij bo ustrezneje obravnaval nasilje v družini in začel sistematično urejati številna vprašanja zaščite in oskrbe žrtev.

Predsednica komisije za peticije in človekove pravice v DZ Majda Potrata meni, da nasilje nad ženskami med parlamentarci ni popularna tema, ker "ne zanima časnikov in volivcev". Še posebej pomembno se ji zdi, da bi o nasilju nad ženskami spregovorili moški.

Veliko žensk se sploh ne zaveda, da so žrtve nasilja. Psihično nasilje je namreč veliko bolj prikrito od fizičnega. © iStockphotos

Miniintervju:
Moški, ki je nekoč izvajal nasilje nad svojo ženo, danes dela na Društvu za nenasilno komunikacijo.

Kako dolgo ste bili nasilni?
Deset let. V tem času sva se poročila, rodila se nama je hči, a ne žena ne jaz nisva poiskala pomoči.

Kaj se je nato spremenilo?
Ona je odšla v materinski dom. Ko sva šla skupaj v terapevtsko skupino, sem počasi spoznal, da sem sam kriv, da je odšla.

Kako poteka terapija?
Moški najprej krivijo druge, tudi sam sem jih. V skupini spoznavajo, da je njihovo ravnanje napačno.