"Vse, kar se dogaja okoli konoplje - gonja in in kriminalizacija - je popolni konstrukt, kajti konoplja je bila v preteklosti v medicini množično uporabljana vse do sredine 20. stoletja, ko je bila razglašena za nevarno drogo in so jo začeli kriminalizirati" pravi dr. Lumír Ondřej Hanuš, češki analitični kemik, ki je z medicinsko konopljo zdravil že več kot 14 000 bolnikov.

Kaj glavni razlog za to, čemur pravite umetni konstrukt?

"Farmacevtske firme so zelo močne in s patentiranjem konoplje, ki je zelo poceni zdravilo, bi izgubile milijarde dolarjev. Zato morajo proti temu narediti vse, kar je mogoče. V državah, kjer konopljo legalizirajo, farmacevtske družbe naredijo vse, da se medicinska konoplja prodaja v obliki zdravil."

Bi bilo potem najbolje, če bi država pacientom dovolila, da konopljo gojijo sami?

"Sem proti samooskrbi pacientov s konopljo, kajti večina pacientov možnosti, da bi jo gojila, nima. Gre tudi za vprašanje kvalitete sadik namenjenih v medicinsko uporabo. Zelo pomembno je tudi vedeti, da konoplja ni zdravilo le za eno bolezen, je zdravilo za množico različnih bolezni in različni sevi konoplje zdravijo različne bolezni. Razlike so tudi med pacienti, ker smo genetsko različni. Vsak bolnik bi potreboval svojo sorto, ki bi mu bila najbolj pisana na kožo." Foto: EPA medicinska konoplja

Kako se konoplja v medicinske namene uporablja v državah, kjer je legalizirana?

"Konoplja se večinoma uporablja za paliativno oskrbo. Nima stranskih učinkov in deluje v 80-90 odstotkih. Je tudi zdravilo namenjeno za kurativno zdravljenje, vendar imamo glede tega še vedno malo znanja. Velikokrat slišimo, da je bolnik s konopljo pozdravil raka, vendar ta informacija za nas zdravnike nima velike teže, saj ne vemo, kaj je pacient uporabljal, koliko, kakšne so bile vsebnosti ...Vse to bi bilo potrebno preučiti s kliničnimi raziskavami."

Kaj bi take klinične raziskave omogočile zdravnikom pri predpisovanju konoplje v medicinske namene?

"Želimo napredno zdravljenje, želimo priti do tega, da lahko določenemu bolniku predpišemo določen sev konoplje, ki ga bo zdravil. Vendar je do tega še dolga pot. ne govorimo namreč le o dveh komponentah konoplje, THC (tetrahidrokanabinol) in CBD (kanabidiol). Poznamo 144 komponent, ki so značilne za konopljo in jih ne moremo najti v drugih rastlinah, vseh komponent skupaj pa je 1250. Vse so zelo pomembne. Molekule flavonoidi, polifenoli, terpeni, terpenoidi ..., ki delujejo v sinergiji s kanabinoidi in potrebno je odkriti, kaj je najbolje za pacienta. Če imate dva različna seva konoplje z istim nivojem kanabinoidov, lahko en sev zdravi, drugi ne. Kaj to pomeni? To, da so v igri, ko gre za zdravljenje, tudi druge komponente kanabisa."

Kaj to pomeni? Kaj bo mogoče zdraviti s konopljo, ko bodo te povezave raziskane?

"V bližnji prihodnosti bomo s konopljo verjetno lahko zdravili skoraj vse bolezni. Nekatere bomo lahko zdravili paliativno, nekatere pa pozdravili popolnoma. Potrebno pa je razumeti, da konoplja ni penicilin. Ne zdravi vedno, ne zdravi vsakega, ne zdravi vsake bolezni in ne zdravi vsake faze bolezni. Nekatere bolnike bo pozdravil, nekaterih bolnikov ne."

Kaj pa stranski učinki? Psihoaktivno delovanje, zadetost?

"Okoli deset odstotkov pacientov je prekinilo zdravljenje s konopljo, ker se niso počutili dobro ali pa jim ni pomagala. Edina nevarnost marihuane je predoziranje (overdose). Predoziranje je zelo neprijetno in celo ljudje, ki konopljo uporabljajo v rekreativne namene, so povedali, da je zelo, zelo neprijetno. Vendar pa predoziranje ni življensko ogrožujoče. Ko gorimo o zdravljenju, mora pacient začeli z zelo nizkim odmerkom, tako, da zgradi toleranco, takoj, ko razvije toleranco, lahko začne uporabljati bistveni višji odmerek, ki nanj deluje, ne da bi vplival na možgane. Pacient seveda ne želi biti "zadet", želi biti zdravljen."

Na kak način pacienti uporabljajo konopljo?

Foto: EPA konoplja, izvlečki "V državah, kjer je konoplja za medicinske namene legalizirana, se še vedno ne uporablja na način, ki bi bil najboljši.  Večinoma se kadi ali uporablja vaporizer, kar ni idealno. Uporabljajo se tinkure, za otroke piškotki. Svečke so večinoma prepovedane in se uporabljajo ilegalno.

Če je pacient bolan in mi druga zdravila ne pomagajo, konoplja pa mu, to ne bi smelo biti ilegalno. Vsak pacient mora imeti pravico do zdravljenja. Upam, da bo v Sloveniji v prihodnosti konoplja v medicinske namene legalizirana, vem, da so tudi tukaj zanesenjaki, ki želijo pomagati. Sam sem na strani ljudi, ki jim ne gre za to, da  bi obogateli pač pa, da bi pomagali pacientom in naredili vse, kar je za paciente cenovno dostopno ali brezplačno. Ne želim, da bi bilo tako, kot na Češkem, kjer smo si dolgo časa prizadevali za legalizacijo konoplje v medicinske namene, nato pa prvi dve leti noben pacient ni videl niti miligrama konoplje. Zdaj, v tretjem letu pacientom predpisujejo recepte po en gram, kar je, milo rečerno, grdo, ker se na tak način pacient ne more zdraviti, niti ne more preveriti, ali konoplja pri njemu deluje."

Kako je s tem v Izraelu, kjer medicinsko konopljo uporabljate od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja?

"V Izraelu je uporaba konoplje v medicinske namene na višji ravni. Izrael dovoljuje preizkušanje rastlinskih pripravkov iz konoplje: od marihuane za kajenje, za uživanje v obliki piškotkov in čistega THC in CBD do ekstrakta v obliki hašiševega olja, vendar je tudi tam uporaba svečk prepovedana. Vemo pa, da obstajajo pacienti, ki  so popolnoma ozdravili raka s svečkami narejenih s postopkom segrevanja konopljinih cvetov."

Kako pa je z oskrbo konoplje v medicinske namene, jo na Češkem in v Izraelu uvažajo ali pridelujejo sami?

"Po legalizaciji konoplje v medicinske namene na Češkem pred tremi leti,  smo sprva uporabljali konopljo uvoženo od nizozemskega Bedrocana. Težava je nastala, ker je 30 gramov, kar je minimalni odmerek za en mesec, stala devet tisoč kron (330 evrov), pokojnina pa na Češkem znaša med devet in 11 tisoč kron (400 evrov), zato je bilo zdravljenje za bolnike nedosegljivo. Lani je dovoljenje za gojenje dobil le en gojitelj. Prvih deset kilogramov je kupil državni inštitut za nadzor in je nato odločil, da mora gojitelj pridobiti certifikat za vzgajanje. Vendar pa na Češkem ni organa, ki bi ta certifikat lahko izdal, zato so naredili izjemo. Letos izjeme niso dovolili in so od gojitelja zahtevali, da mora pridelano konopljo sežgati. Pridelovalec je ni želel sežgati in je predlagal, da jo da bolnikom brezplačno, vendar se je spet pojavila težava, ker nima certifikata.
V Izraelu je osem uradnih proizvajalcev konoplje, vsak vzgoji med eno do dve toni cvetov, torej več kot deset ton na leto, vendar to ni dovolj za vse bolnike. V Izraelu ima medicinsko konopljo predpisano okoli 30 tisoč ljudi, več tisoč pa jih še čaka na svoje zdravilo. Ker v Izraelu te konoplje ni dovolj, mnogi prihajajo k meni, naj jim jim svetujem, ker kupujejo na črnem trgu in ne vedo, ali bodo kupili mačka v žaklju."

Kakšne so lahko v tem primeru posledice?

"Povem vam primer, neka gospa je uporabljala konopljo za zdravljenje raka in ga z njo skoraj  pozdravila. Zdravniki so bili navdušeni, ni šlo zgolj za paliativno zdravljenje, tumor se je dejansko zmanjšal. Konoplje, ki ji je bila predpisana, je zmanjkalo, zato je poskusila nekaj drugega, kar pa ji ni pomagalo, bolezen se je poslabšala in na koncu je umrla. Pomanjkanje konoplje  Izraelu je za paciente resna  resna težava. vendar je druga stran noče slišati. Cilj bi moral biti pomagati bolnikom na čim bolj človeški način, ne le misliti na denar. Medicinska konoplja je v Izraelu sicer zelo dostopna, pacienti plačujejo okoli 100 dolarjev na mesec, ne glede na to, koliko jemljejo. Težava pa je v količini in v tem, da je konoplja kot zdravilo velikokrat predpisana kot zdravilo zadnje možnosti, v terminalni fazi, ko je velikokrat že prepozno." Foto: EPA medicinska konoplja

sergeja.hadner@zurnal24.si