Bralec je zaradi dviga manjšega zneska gotovine obiskal poslovalnico svoje banke. Med obiskom so mu zaposleni v podpis dali Izjavo o politični izpostavljenosti. Med drugim je moral odgovoriti na vprašanje, ali je voditelj države ali predsednik vlade, član vodstvenih organov političnih strank in ali je ožji družinski član katere od prej omenjenih oseb. 

Omenjeni obrazec morajo po novem podpisati vse fizične osebe od začetka veljave novega zakona. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) je začel veljati novembra 2016. V 61. členu bankam oziroma zavezancem nalaga, da ob pregledu stranke ugotovijo, ali je fizična oseba politično izpostavljena. 

Sprva preverjali samo tujce, zdaj vse

"Do te spremembe je zakon nalagal, da to informacijo pridobimo od vseh fizičnih oseb, ki imajo stalni/začasni naslov izven Slovenije, novi zakon pa nalaga, da se ta informacija zahteva od vseh strank, ne glede na naslov," pojasnjujejo v NKBM. "Zakon je predvidel prehodno obdobje, v katerem morajo banke za vse obstoječe fizične osebe pridobiti informacijo, ali so politično izpostavljene osebe, in sicer v roku dveh let od uveljavitve zakona. Za vsa novo vzpostavljena poslovna razmerja pa je to obveza bank od novembra 2016." To pomeni, da mora zavezanec obstoječe stranke v dveh letih povabiti v banko ali kako drugače urediti in ugotoviti politično izpostavljenost, pojasnjujejo v NLB. 

Zakon ne predpisuje obrazcev, temveč načine pridobivanja, ki morajo biti objektivni, ali pa samoizjavo stranke. "Glede na sistem upravljanja s tveganji, se zavezanec lahko sam odloči, na kakšen način bo to izvajal. Eden od možnih načinov je, da vsakemu komitentu v podpis izroči izjavo o politični izpostavljenosti. V zadnjem času se uveljavljajo komercialne baze, kjer so zbrane vse politično izpostavljene osebe," pravijo v NLB. Komercialne baze podatkov uporabljajo tudi v Novi KBM. "Obrazec ponudimo skladno z zakonom v podpis osebam, za katere na podlagi opravljenih analiz in vpogledov v baze podatkov zaznamo veliko verjetnost, da gre za osebe, ki izpolnjujejo kriterije zakonodaje za politično izpostavljene osebe."

"Pregled stranke in hkrati ugotavljanje politične izpostavljenosti se izvaja ob sklepanju poslovnega razmerja in pri izvajanju transakcije v znesku 15.000 evrov in več pri komitentih in pri transakcijah v vrednosti nad 1.000 evrov pri nekomitentih," še dodajajo v NLB. 

Letos prejeli 122 prijav sumljivih transakcij

Na Uradu RS za preprečevanja pranja denarja pojasnjujejo, da so ukrepi, ki jih zakon nalaga zavezancem, namenjeni zmanjšanju tveganja za pojav pranja denarja in financiranja terorizma. Usmerjen je predvsem v transparentnost finančnih tokov in poslovnih razmerij. 

Urad je od 1. januarja letos do 1. maja prejel 122 prijav sumljivih transakcij. "Popolna analiza vseh teh prijav še ni narejena, preliminarni podatki pa kažejo, da se še vedno največ prijav nanaša na neobičajne dvige gotovine z računov pravnih in fizičnih oseb. Od teh 122 prijav se jih je devet nanašalo na prijave, povezane s financiranjem terorizma. Urad je v zvezi s financiranjem terorizma do lanskega leta prejel povprečno štiri prijave na leto, medtem ko je v letošnjem letu število prijav, povezanih s terorizmom, naraslo na 14," pojasnjujejo na Uradu za preprečevanje pranje denarja.

dezurni@zurnal24.si