Ustavno sodišče je odločilo, da je prvi člen zakona o mednarodni zaščiti, ki govori o tem, da mora pristojni organ pri svojem delu upoštevati načelo ohranjanja enotnosti družine, v neskladju z ustavo, saj istospolnih partnerjev ne priznava kot družinske člane.

Ustavno presojo je na pobudo pritožnika Č. B zahteval nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki se je več let boril za pravice izbrisanih, sedaj pa je tudi zagovornik pravic beguncev.

Pri ponovnem odločanju o pritožbi pritožnika bo vrhovno sodišče moralo zdaj upoštevati, da lahko tudi istospolni partnerji štejejo za družinske člane prosilcev za mednarodno zaščito.

Niso upoštevali istospolne skupnosti

Pritožnik Č. B. je zatrjeval, da živi s prosilcem za azil Č. D. skupaj v dejanski življenjski skupnosti istospolnih partnerjev, zato bi morala šteti za družinska člana, a je vrhovno sodišče v odločitvi sprejelo stališče, da pritožnik in njegov partner ne izpolnjujeta pogojev iz prvega odstavka omenjenega člena zakona o mednarodni zaščiti, da bi lahko štela za družinska člana. 

Z navedenim stališčem naj bi vrhovno sodišče zanikalo istospolnim partnerjem pravico do družinskega življenja in tako kršilo Evropsko konvecnijo o varstvu človekovih pravic. 

Neenaka obravnava prosilcev za azil

Ustavno sodišče si je zastavilo vprašanje skladnosti prvega odstavka navedenega člena zakona, ki določa krog oseb, ki lahko štejejo za družinske člane prosilca za mednarodno zaščito, s prepovedjo diskriminacije iz prvega odstavka 14. člena ustave.

Ta določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

V obravnavanem primeru je šlo za vprašanje diskriminacijske obravnave pri zakonski ureditvi položaja družinskih članov prosilcev za mednarodno zaščito. 

dezurni@zurnal24.si