Ustavno sodišče je dopustilo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami heterospolnih parov.
"Ustavno sodišče je v postopku za odločitev v sporu o dopustnosti referenduma, začetem z zahtevo predlagateljev referenduma Metke Zevnik, Kranj, in Aleša Primca, Ljubljana odločilo, da se razveljavi Sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D)," so sporočili z Ustavnega sodišča.
Ne o vsebinskih ampak o procesnih razlogih
DZ je 3. marca sprejel novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami heterospolnih parov, vendar pa zaradi začetka postopka za razpis referenduma civilne iniciative Za otroke gre ni začela veljati. DZ je 26. marca zavrnil razpis referenduma o noveli z utemeljitvijo, da se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten. Koalicija Za otroke gre je nato vložila ustavno pritožbo zoper sklep DZ. V njej so predlagali odpravo sklepa in dopustitev referenduma.
"Ustavno sodišče je v tem postopku razsojalo samo o sporu med Državnim zborom in predlagateljema referenduma, in sicer glede vprašanja, ali je referendum o ZZZDR-D dopusten," je sporočil predsednik sodišča Miroslav Mozetič. .
"O protiustavnosti lahko odloča le Ustavno sodišče"
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je neposredno spremenila opredelitev zakonske zveze in posredno s tem odpravila protiustavnost, ki jo je glede dedovanja istospolnih partnerjev že ugotovilo US. Kot ugotavlja sodišče pa je novela posegla tudi v okoli 70 področnih zakonov. "Pri takem zakonodajnem pristopu torej ne gre za neposredno odpravo že ugotovljene protiustavnosti, temveč za ureditev nečesa, kar močno presega tisto, kar nalaga omenjena odločba Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč nikoli ni ugotovilo protiustavnosti veljavne opredelitve zakonske zveze in pogojev za njeno sklenitev."
"Državni zbor sicer sme avtonomno izbrati način, kako in v katerem zakonu bo odpravil protiustavnost, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, vendar če to stori na posreden način, tako da spremeni ureditev, glede katere protiustavnost ni bila ugotovljena, to ne more biti razlog za prepoved referenduma," pravijo na sodišču in poudarjajo, da protiustavnost lahko ugotavlja le ustavno sodišče.
Po referendumu zakon ponovno na ustavno sodišče?
"Globoko smo razočarani nad odločitvijo Ustavnega sodišča, ki 90. člen slovenske ustave, razlaga tako, da ne prepoveduje referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razen če teh protiustavnosti ni prepoznalo Ustavno sodišče samo," pravi Miha Lobnik iz Legebitre.
V kolaiciji, ki jo imenujejejo Za otroke gre! so napovedali, da bodo podpise za referendum zbirali še naprej, kljub temu da bi že doslej zbrani zadoščali za razpis referenduma. K udeležbi na referendumu je že pozvala NSi. V SDS na vprašanje ali se bo stranka vključila v kampanjo, odgovarjajo, da bodo v SDS naredili vse, da se bo volja ljudstva izrazila na referendumu.
"Nestrpnost in diskriminacija bosta zavzeli glavno besedo"
"Skrbi nas tudi nadaljnje dogajanje, ki ga ta odločba omogoča, saj se z njo sponzorira referendumska kampanja naravnana proti istospolno usmerjenim, ko bosta nestrpnost in utemeljevanje diskriminacije zavzeli glavno besedo v slovenskem prostoru. Današnja odločitev Ustavnega sodišča je tako odprla vrata nadaljnemu ogrožanju pravic posameznikov in parov, proti katerim je referendum uperjen," dodaja Lobnik.
"Odločitev sprejeta na trhlih temeljih"
V ZL ocenjujejo, da je bila odločitev ustavnega sodišča sprejeta na trhlih temeljih. O tem priča tako dejstvo, da je bila odločitev sprejeta s preglasovanjem, kot tudi to, da ustavno sodišče o tem vprašanju ni odločalo vsebinsko, meni poslanec ZL Matej T. Vatovec.
"Danes smo soočeni z nenavadno situacijo," je ocenil Vatovec. Ustavno sodišče je že dvakrat namreč ugotovilo protiustavnost zakonodaje in diskriminacijo istospolnih v slovenskem pravnem redu, obenem pa že dvakrat dovolilo referendum o predlogih, ki "ohranjanjo to diskriminacijo," pravi Vatovec.
Varuhinja človekovih pravic: O manjšini bo odločala večina
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pravi, da pri varuhu vedno spoštujejo odločitev ustavnega sodišča ne glede na to, kakšna je. Dodaja pa: "To bo seveda sedaj predmet široke razprave ljudi. Pri varuhu vedno pravimo, da je težko, ko o manjšini odloča večina, ker takrat skoraj vnaprej veš, kakšno je lahko mišljenje večine, za manjšino je mnogo težje."
Menijo pa, da je težko, ko o manjšini odloča večina.
Proti bo moralo glasovati 430 tisoč ljudi
Pred dobrimi štirimi leti, po sprejetju Družinskega zakonika, je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok s podporo SDS, SLS, SNS in NSi že dan po srejetju zakonika začela zbirati podpise za pobudo za razpis referenduma. S 279 937 glasovi proti so marca 2012 družinski zakonik na referendumu zavrnili.
Za zavrnitev novele o družinskih razmerjih, ki izenačuje pravice istospolnih z raznospolnimi, bi tokrat na referendumu moralo glasovati 340 tisoč ljudi.
sergeja.hadner@zurnal24.si
Bravo us! Edino pravilno - treba je zaščitit pravice otrok pred pederasti. Ti nimajo kaj posvajat otrok - če jih …
Saj so se odločili - po zdravi pameti. V čem je problem?
Slovenska vlada se ukvarja s p*dri, namesto da bi počeli kar koli koristnega. Kdo je tu nor?