Ustavno sodišče je namreč presodilo, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za oceno ustavnosti, saj zakon ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se namreč lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, navaja ustavno sodišče v obrazložitvi sklepa.
Ob tem navaja še, da iz listin, priloženih pobudi, pa tudi iz veljavnih zakonskih določb izhaja, da je za izvršitev izpodbijane določbe zakona treba izdati odločbe.
Juri je pojasnil, da doslej odločbe ni dobil, ampak je od DZ prejel zgolj sklep s citiranimi določbami zakona in obvestilom o prenehanju izplačevanja nadomestila z avgustom. Kot pravi, bo morda odločbo še prejel, a se mu to zdi brezpredmetno.
Poudarja, da je namreč "glavni in izvirni problem zakon in neustavnost, ki je vsebovana v tem zakonu". Juri poudarja, da zakon neposredno prejudicira njegove pravice, odločitev ustavnih sodnikov se mu zato zdi "povsem nerazumljiva".
Zato bo zadevo še enkrat posredoval ustavnemu sodišču, in sicer skupaj s sklepom državnega zbora, ki po njegovih besedah dokazuje, da ga ta zakon neposredno prizadene in neposredno poseže v njegove pridobljene pravice. "Torej ni vzdržna teza, da ni neposrednih posledic," še poudarja Juri.
Novela stopa v veljavo šele 1. avgusta
V DZ so pojasnili, da se bo novela zakona o poslancih začela uporabljati 1. avgusta, zato poslanci prejšnjega sklica, ki prejemajo nadomestilo plače, še niso prejeli novih odločb.
V roku 15 dni po prejemu odločb pa bodo zoper nje lahko podali ugovor pri parlamentarni mandatno-volilni komisiji, so še navedli v DZ.
DZ je novelo zakona o poslancih sprejel 15. junija. Zakon skrajšuje dolžino prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Izjema bodo tisti poslanci, ki so bili v DZ več zaporednih mandatov, podaljšanje za šest mesecev bo možno tudi do upokojitve. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov, ukinja se jim tudi regres.
Za tiste poslance in ministre, ki nadomestilo po prenehanju funkcije po lanskih predčasnih volitvah že prejemajo, pa bo ta pravica veljala osem mesecev, torej do 21. avgusta, oziroma 12 mesecev za poslance, ki so opravljali funkcijo tri zaporedne mandate.
Ravno ta določba je naletela na največ kritik, saj ji nekateri očitajo, da je zaradi retroaktivnega poseganja v pravice nekdanjih poslancev protiustavna. In to določbo sta izpodbijala tudi Juri in Kek.