Ustavno sodišče je soglasno odločilo, da je pravna podlaga za izbrise v bankah ustavna in zakon ni posegel v pravico do zasebne lastnine in ni deloval retroaktivno.

Neustavna pa sta le 350.a člen zakona o bančništvu in 265. člen zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, saj država ni učitkovito zagotovila sodnega varstva imetnikov izbrisanih in konvertiranih upravičenj v bankah.

Oškodovanci po mnenju sodnikov niso imeli potrebnih informacij o sredstvih bank, ki bi jim omogočale sestavo tožbe. Poleg tega pa posamezniki niso imeli tudi možnosti hitre in ekonomične skupinske pritožbe.

Ustavno sodišče je tako odločilo, da mora državni zbor ugotovljene nepravilnosti odpraviti v šestih mesecih po objavi v uradnem listu. Pri čemer mora državni zbor sprejeti zakonsko ureditev, ki bo omogočala ustavnoskladno uveljavitev pravice do sodnega varstva za vse že vložene in bodoče odškodninske tožbe v zvezi z izbrisi kvalificiranih obveznosti na podlagi ZBan-1.

Banka Slovenije: Ukrepi so v skladu z ustavo in jih ni mogoče izpodbijati

Na Banki Sloveniji po odločitvi sodišča pravijo, da je ustavno sodišče odločilo, da so členi ZBan-1, ki so bili pravna podlaga za izredne ukrepe Banke Slovenije leta 2013 in 2014, v skladu z ustavo. To po njihovem mnenju pomeni, da so bili vsi ukrepi v skladu z ustavo in jih ni mogoče kakorkoli izpodbijati

"Ustavno sodišče je potrdilo, da lahko imetniki podrejenih inštrumentov uveljavljajo morebitno varstvo le z vlaganjem odškodninskih tožb – te so bile sicer že predvidene tudi z ZBan-1 -, je pa dalo v tem delu dodatna navodila zakonodajalcu za zagotovitev učinkovitejšega sodnega varstva," še ugotavljajo na Banki Slovenije.

Možnost zasebnih tožb ...

Ustavno sodišče je tako izbrisance napotilo na redno sodišče, ki bo lahko odločalo o njihovih tožbah. Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, je zato že napovedal, da bo v skladu z napotilom Ustavnega sodišča RS bodo kršitve pravic dokazovali v konkretnih postopkih pred pristojnimi sodišči.