Konec decembra bo minilo 20 let, odkar je nekdanja slovenska skupščina sprejela ta najvišji pravni akt naše države. "Temeljna pričakovanja, ki smo jih imeli ob sprejemu ustave – da bo to nek temeljni strateški akt naše ureditve za naš prihodnji čas – so se v osnovi uresničila. Ustava je v svojih temeljih ostala nespremenjena in nam omogočila razvoj pravne države, tako da danes ustavnih temeljev ne postavljamo pod vprašaj. Seveda pa po 20 letih strokovnjaki ugotavljamo, da bi bilo ustavo na več mestih koristno spremeniti," ob skorajšnji obletnici pravi dr. Miro Cerar. Na strani državnega zbora je ob 20-letnici dostopna ustava v stripu – ogledate si jo lahko tukaj.

Vsaka sprememba je lahko nevarna

Tu se odpirajo razna področja, ki so se odprla že v razpravi pred leti – a razen 3.a člena (ta je omogočil vstop v EU) niso prinesla bistvenih novosti. Nekateri teoretiki podpirajo idejo, da bi v našo ustavo morali vnesti tudi nekatera temeljna načela, med njimi načelo človekovega dostojanstva. Do zdaj smo ustavo spremenili s sedmimi ustavnimi zakoni – Cerar pravi, da je to še relativno malo. "Večina težav v naši družbi nima nobene neposredne povezave z ustavo, ampak ima povezavo z našo nizko politično in pravno kulturo ter pohlepom. In tukaj moramo izboljšati stvari. Ustava je tukaj lahko le dober okvir, ki ga je vsake toliko seveda treba popraviti. Vsak proces spreminjanja pa je nekoliko nepredvidljiv: lahko imaš še tako dober namen, pa na koncu zaradi politične vloge pride ven nekaj, kar ni bilo pričakovano. Lahko se situacija še poslabša. Vsako igračkanje z ustavo je lahko nevarno." Sam se sicer zavzema za spremembe, a kot poudarja, te ne smejo biti izpeljane čez noč.

Kaj bi morali najprej spremeniti?

"Nekatere spremembe so zelo nujne, denimo ureditev zakonodajnega referenduma. Nekatere sicer niso tako zelo nujne, bi bile pa koristne – denimo poglavja o sodstvu in vladi." Nemalo dilem je bilo tudi pred nedavnimi predčasnimi volitvami. Cerar v zvezi s tem še pravi: "Ustava ne more preprečiti tega, da se v politiki zatika. Lahko pa jih do določene mere pospeši ali pa zavira. Pri ministrih bi bilo lahko veliko boljša ureditev, da ministrov ne bi imenoval državni zbor. Pri referendumu bi morali nekoliko zožiti predlagateljstvo ter omejiti, kaj se sme dati na zakonodajni ravni na referendum, da ne bo referendum nenehno sredstvo političnega boja opozicije z vlado. Do njega mora priti res v nujnih primerih. Potem imamo tu še državni svet: treba bo razmisliti o preoblikovanju, še posebej, če bomo prišli do pokrajin."