Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar, je ob peti obletnici predstavilo izvajanje programa Začetna integracija priseljencev. 

"V petih letih se je programa udeležilo nekaj več kot 6500 tujcev, ki živijo v Sloveniji," je pojasnila generalna direktorica za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo pri MNZ, Nina Gregori. "Največ jih je bilo iz BiH, Srbije, Kosova, Makedonije in Rusije. Zanimiv podatek je, da so se ga udeležili tujci iz 86 različnih držav, skoraj 63 odstotkov jih je bilo žensk. S tem podatkom se približujemo tistim programom v Evropi, ki si prizadevajo za večjo integracijo ranljivejših skupin."

Novo Ministrstvo je začelo izdajati nove izkaznice

6500 tujcev v programu začetne integracije

Program vsebuje učenje slovenskega jezika za odrasle tujce, ki prebivajo v Republiki Sloveniji. "Obsega začetni program 60 ur, ki se lahko nadaljuje z drugim modulom v višini 120 ur," je razložila Gregorijeva. "Vsebina vključuje tiste teme, ki so pomembne, da se tujci v slovensko družbo čim hitreje ali čim lažje vključujejo, vsebine učenja slovenščine se združujejo z vsebinami osebne identitete, uporabe glede zdravja, socialne varnosti, izobraževanja, ustavne ureditve, slovenske kulture, zgodovine in tradicije."

Program je oblikoval Andragoški center kot pogodbeni partner MNZ. Okoli 20 različnih izobraževalnih inštitucij ga je izvajalo v 34 krajih. "Pomembno je poudariti, da je program brezplačen, mreža po Sloveniji pa zelo dobro razpredena," je dejala Gregorijeva in napovedala, da ga bodo v prihodnjih letih še nadgradili. 

Foto: Žurnal/vir: MNZ Udeleženci programa začetne integracije po državljanstvu

Prav tako bodo nadgradili spletno stran Informacije za tujce, ki jo je od aprila 2010 obiskalo prek 220 tisoč ljudi. "Skupaj so obiskali več kot milijon strani, večina se jih je na stran vračala," je poudarila Gregorijeva. "Pomembno je, da tujci, ki pridejo v Slovenijo, vedo, kaj jih čaka ter poskušajo administrativne ovire opraviti že pred prihodom v Slovenijo."

Ministrstvo sicer po novem skrbi le za statusne zadeve, torej pridobivanje dovoljenj za prebivanje ter državljanstva. "Oskrba in integracija je v rokah vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov," je poudarila Gregorijeva. Pojasnila je, da je bilo v letu 2016 je pridobljenih 170 statusov mednarodne zaščite, lansko leto pa 140.

Slovenija je v dveh letih vrnila skoraj sto oseb

Znotraj postopka mednarodne zaščite torej po Dublinski uredbi je Slovenija drugim državam članicam leta 2016 predala 58 prosilcev za mednarodno zaščito, večinoma v Nemčijo, na Švedsko in na Hrvaško, letos pa 35. V Slovenijo je po Dublinski uredbi leta 2016 prišlo 78 oseb, leta 2017 pa 36. 

Azilni dom Sirsko družino z bolno mamo in malčkom deportirali na Hrvaško

Glede Ahmada Šamija, ki ga je želela Slovenija vrniti na Hrvaško, je Gregorijeva povedala le, da zadeva ni dokončna in pravnomočno končana. "MNZ ne komentira postopkov, ki so v teku," je poudarila. "Lahko pa zagotovi, da bo spoštovalo vse odločbe slovenskih sodišč."

Odločitev Ahmad Šami zaenkrat ostaja v Sloveniji

Prebežnik Ahmad Šami vlaga novo prošnjo za azil

Relokacija in trajna preselitev

V projektu relokacije je Slovenija od kvote 567 prevzela 232 oseb. "Zadnja najava je prišla iz Italije," je pojasnila Gregorijeva. "Gre za 35 oseb, ki jih pričakujemo v kratkem. Lahko pričakujemo še osebe do zapolnitve kvote, a to ni odvisno od nas, ampak od Italije in Grčije."

Poleg tega naj bi v Slovenijo kmalu prišlo okoli 35 družin iz Turčije, v okviru projekta trajne preselitve. "Vlada se je lansko leto odločila, da bomo v okviru trajne preselitve sprejeli 60 oseb iz Turčije," so razložili pri MNZ. "Trenutno imamo v pripravi okvirni sporazum za implementacijo te naloge, sodelujemo z Visokim komisariatom za begunce v Ankari. Oni so pripravili dosjeje za 35 družin, torej nekaj več kot 60 ljudi." Misija preselitve prvih družin naj bi se zgodila v prvi polovici letošnjega leta. 

dezurni@zurnal24.si