Na pripombo, da sindikati ne bodo privolili v podaljšanje zamrznitve, Mramor odvgovarja: "Potem pa naj sami hodijo okrog vlagateljev in jih prosjačijo za denar za socialne transferje brezposelnim, predvsem mladim."

Glede tega, da na to ne bi pristal tudi predsednik DeSUSA Karl Erjavec pa Mramor pravi: "To je politična realnost, znotraj katere je treba krmariti."

Kot je znano, bi vlada morala z 2,5 odstotno gospodarsko rastjo odmrzniti nekatere pravice, ki so bile ustavljene z zakonom o uravnoteženjem javnih finac (Zujf). Glede javnega sektorja na ministrsvu za javno uprao napovedujejo popuščanja pri napredovanji, ostale ukrepe naj bi skušali ohraniti.

"Povejte mi, kje varčujemo?"

Mramor zanika očitke, da bi zagovarjal pretirano varčevanje. "Povejte mi, kje varčujemo? To mi gre že prav na živce, saj gre dejansko za nujno usklajevanje porabe z razpoložljivimi prihodki," je opozoril.

Imamo 2,6-odstotno gospodarsko rast in v tako dobri situaciji je smotrno trajno znižati javnofinančni primanjkljaj, ne pa prelagati bremena večje sedanje potrošnje na prihodnje generacije, je dodal.

Slovenija mora letos znižati javnofinančni primanjkljaj pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "Načrtujemo znižanje na 2,9 odstotka BDP. ... Šli smo do skrajne meje možnega, zato da ne bi ubijali rasti."

Pri tem pa Mramor obljublja, da vlada ne bo pretirano hitela z zmanjševanjem primanjkljaja. "Če bomo pametno zmanjševali primanjkljaj, po najnižjih možnih odstotnih točkah, v skladu z evropskimi pravili, bo to najboljša možna podpora gospodarski rasti, hkrati pa bo to začetek zniževanja deleža dolga v BDP," je dejal.

Ob tem je opozoril, da moramo paziti, kaj delamo na področju javnih financ. Kajti že v primeru manjše krize, ki bi lahko nastala v svetu, lahko spet pridemo v situacijo, ko bomo imeli težave z refinanciranjem in ponovno bomo v takšnih težavah kot v letih 2012, 2013.

Minimalna plača se ne sme višati

O pozivu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) k zmernejši rasti minimalne plače je Mramor dejal, da ta sploh ne sme rasti, niti za en evro. Samo tako bo namreč mogoče mladim zagotoviti več priložnosti za zaposlitev.

Ne moremo si starejši prigrabiti plače, socialne transferje, pokojnine, mladi pa bodo ostali brez služb, je dejal in pribil: "To ne more biti naš cilj in pika."

O strategiji upravljanja kapitalskih naložb države pa je povedal, da še ni dokončna. Vprašanje je, kakšna bo, ko bo šla skozi vladno in nato parlamentarno proceduro, je dejal. Sicer pa nikoli ni mogoče sestaviti povsem čistega seznama, kajti mnenja o tem, katere so naše ključne konkurenčne prednosti, se razlikujejo, poleg tega pa so v ozadju močni interesi.

Konkretno pa je denimo o NKBM dejal, da je pričakovanje, da naj bi z njeno prodajo dobili nazaj toliko, kolikor je vanjo z dokapitalizacijo vložila država, iluzorno. "V banko se je vložilo zato, da se je pokrila velika izguba. Nekdo, ki banko kupuje, pa jo kupuje za toliko, kolikor lahko od nje pričakuje v prihodnosti," je dejal.

Vsebine s področja sociale, dela in prava tudi na forumih med.over.net.