Kot je razvidno iz delovnih različic osnutkov programa stabilnosti, vlada med drugim načrtuje zvišanje splošne stopnje DDV s 1. januarjem 2014 za dve odstotni točki (na 22 odstotkov) in znižane stopnje za eno točko (na 9,5). To naj bi v državno blagajno prineslo 250 milijonov evrov.  Za pet osnovnih živil naj bi se DDV znižal ali celo spravil na nič.

Načrtuje je tudi uveljavitev sprememb sistema davka na nepremičnine. Vlada naj bi modernizirala in predvsem poenostavila sistem obdavčitve, s tem pa dosegla popolnejši zajem nepremičnin v obdavčitev. Podrobnosti o višini in načinu obdavčitev se niso znane.

Krizni davek bi pobirali 18 mesecev

Med ukrepi je tudi tako imenovani krizni davek. Uvedli naj bi ga že sredi letošnjega leta, plače naj bi obdavčili z od 1 do 4 odstotki, s čimer naj bi se v proračun steklo do 300 milijonov evrov. Še vedno ni jasno, ali bo šlo za obdavčitev neto prihodkov delovno aktivnih posameznikov. Dokument govori o davku na neto prihodek, torej da bo prizadelo posameznika, neuradno iz dvorane pa prihajajo informacije, da je govora o davku na bruto plačo. Krizni davek bodo predvidoma pobirali leto in pol.

V osnutku je predvidena tudi zaustavitev lani sprejetega postopnega zniževanja davka od dohodka pravnih oseb. Sredi letošnjega leta se predvideva uveljavitev davka na prodajo loterijskih srečk ter davka na porabo brezalkoholnih sladkih pijač in povišanje sodnih taks.

Potrebnih bo 900 milijonov

Glavna cilja programa sta vzpostavitev pogojev za pospešitev gospodarske rasti, ki vključuje tudi ukrepe za stabilizacijo bančnega sektorja, ter nadaljevanje javnofinančne konsolidacije. Cilj fiskalne politike v tem obdobju je strukturno izravnan saldo do leta 2017, kar bo omogočilo tudi znižanje primanjkljaja države pod mejo tri odstotke BDP do leta 2015, in stabilizacija dolga države blizu referenčne meje 60 odstotkov BDP.

Ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti naj bi temeljili na krepitvi stabilnosti bank ter razdolževanju in prestrukturiranju podjetij. Ključna ukrepa za izboljšanje pogojev financiranja bosta prenos slabih terjatev na slabo banko in zagotavljanje kapitalske ustreznosti na ravni, primerljivi s povprečjem EU. Za neposredno dokapitalizacijo bank - poleg že izvedenih dokapitalizacij v višini 420 milijonov evrov - pa bo po ocenah letos potrebnih 900 milijonov evrov. Dokapitalizacije bodo po oceni vlade potrebne do konca julija, javnofinačni primanjkljaj pa bodo zvišale na 7,8 odstotka BDP. Poleg dokapitalizacij bo slaba banka prevzela za štiri milijarde evrov slabih terjatev.

Nabor podjetij za privatizacijo kmalu znan

Vzporedno z ukrepi za krepitev stabilnosti bančnega sektorja je predvideno razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Razdolževanje naj bi omogočili novela insolvenčnega zakona in nov zakon o sistemski razdolžitvi, selektivni ukrepi prek DUTB in države v podporo posameznim podjetjem z uspešnim poslovnim modelom ter zagotavljanje svežega kapitala s strani zasebnega sektorja s postopki privatizacije.

Poleg tega naj bi izboljšali upravljanje podjetij v državni lasti, še pred poletjem pa naj bi se začeli konkretni postopki privatizacij. Kot izhaja iz osnutka nacionalnega reformnega programa, bo vlada prvi nabor podjetij za privatizacijo pripravila še ta mesec in ga posredovala v potrditev DZ.

Usedli se bodo na premoženje

"Glede na stanje proračuna in stanje v državi je vlada prisiljena nadaljevati z nekaterimi ukrepi, ki jih je začela deloma že prejšnja vlada," je pred današnjim vrhom povedala Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije. "Slovenski državni holding je eden od primerov, ki jih nadaljujemo."

Z zakonsko novelo želijo izboljšati obdavčitev premičnega in nepremičnega premoženja, ki znatno presega davčne napovedi, kar pomeni učinkovitejšo uporabo inštituta davčnega razkoraka.

Podpredsednik stranke PS Robert Golob je poudaril, da je danes poudarek na zavezancih, ki svoje prihodke prijavljajo. "Ta fokus želimo premakniti s prijavljenih prihodkov na premoženje," je dejal. Do zdaj je prišlo do vsega skupaj 160 postopkov, kar je zelo malo. "Posebna ekipa bo morala po avtomatizmu ugotoviti, ali je bil za premoženje, ki ga nekdo ima, plačan davek. Če ni bil, bo davčni organ avtomatično sprožil preiskavo."

Kdor ima, bo po napovedih PS moral k reševanju krize prispevati več. "Na ta način se zajame zelo širok spekter tistih, ki danes ne prijavljajo, od obrtnikov do kriminalcev, ki poslujejo z gotovino, in podobnih."

Durs bo po njegovih besedah v roku dveh mesecev pripravil oceno, koliko bi lahko pobral z uveljavitvijo takšne pobude. "Če povem, da je v sosednji Italiji premier Monti na tak način pobral v enem letu 30 milijard evrov, pa jih mi seveda ne bomo, si lahko predstavljate, kako velika je ta siva cona, s katero se trenutno ukvarjajo sosednje države, mi pa ne, pa bi se morali," je dejal Golob.

"Siva ekonomija in izigravanje države sta postala nacionalni šport," je še opozorila Kociprova. Po njenih besedah bi uspešnost države na davčnem področju omogočila dobršno omilitev restriktivnih varčevalnih ukrepov.

Neenotnost glede fiskalnega pravila

Program predvideva tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 na način, kot je določen v prvotnem osnutku izvedbenega zakona za ustavno fiskalno pravilo, po izračunih vlade zahteva, da bi se moral primanjkljaj sektorja države že letos znižati na 561 milijonov evrov (1,6 odstotka BDP), do leta 2015 bi se moral primanjkljaj znižati na 251 milijonov evrov (0,75 BDP), v letu 2017 bi že morali doseči presežek v bilanci sektorja države v višini 105 milijonov evrov (0,3 odstotka BDP). To bi po oceni vlade pomenilo nerealno hude posege v ključne segmente izdatkov države oz. nerealno dodatno povečanje davkov in drugih dajatev.

Začetek uporabe fiskalnega pravila v letu 2017 zahteva povečanje prihodkov oziroma znižanje odhodkov države za okoli 400 milijonov evrov, a vlada ocenjuje, da je z vsemi ostalimi predvidenimi ukrepi ta cilj realno mogoče doseči.

Cilj znižanja primanjkljaja države pod tri odstotke BDP do leta 2015 naj bi bil dosežen predvsem z nadaljevanjem ukrepov za zmanjševanje javnofinančnih odhodkov ter z ukrepi na strani prihodkov. Skupen učinek naj bi na letni ravni znašal milijardo evrov.

Na strani odhodkov je predvideno nadaljevanje omejevanja izdatkov za plače v javnem sektorju, ki poleg že sprejetih ukrepov zahtevajo tudi nove ukrepe, o katerih se vlada pogaja s sindikati in ki naj bi učinkovali že letos.

Poleg omejevalne politike kadrovanja načrtuje dodatne ukrepe racionalizacije in optimizacije poslovanja tudi pri posrednih proračunskih uporabnikih (javni zavodi, skladi, agencije).

Vlada napoveduje tudi nadaljevanje ukrepov za omejevanje izdatkov za pokojnine (že uveljavljeno znižanje dodatka za rekreacijo, zamrznitev usklajevanja pokojnin) in restriktivno politiko na področju socialnih transferov, ki naj bi zajemala predvsem omejevanje višine nekaterih denarnih nadomestil.