Minister za pravosodje Lovro Šturm se je odzval na odločitev ustavnega sodišča, ki je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Če se prisluškuje telefonskemu pogovoru z osebo, ki je na območju Slovenije, je tako prisluškovanje brez odločbe sodišča protizakonito, je odločitev ustavnega sodišča pojasnil Šturm. Šturm je opozoril zlasti na 11. točko obrazložitve v povezavi z 8., 9. in 12. točko obrazložitve sklepa ustavnega sodišča. Navedbe v sklepu v celoti potrjujejo stališče iz petega vmesnega poročila delovne skupine za oceno delovanja Sove in tudi stališče vlade, ki je vmesno poročilo sprejela, je dejal Šturm. Spomnimo, da je tam posebna vladna delovna skupina za nadzor Sove navedla, da je Sova leta 2004 posegla v ustavno varovane človekove pravice s preširoko razlago pooblastil iz zakona o Sovi. Iz Vlade RS so ob tem še sporočili, da se bo Vlada glede na odločbo ustavnega sodišča ustrezno odzvala in zagotovila, da bo delovanje Sove potekalo skladno z ustavo, hkrati pa bo zagotovila ustrezne stopnje nacionalne varnosti. 

US: Testenu ni bilo treba upoštevati 21. člena zakona o Sovi 
Kot je znano je direktor Sove Matjaž Šinkovec predsedniku vrhovnega sodišča Francu Testenu predlagal, naj dovoli pridobivanje podatkov na podlagi spremljanja mednarodnih sistemov zvez, Testen pa je postopek nato prekinil in vložil zahtevo za oceno ustavnosti, ki pa jo je ustavno sodišče zavrglo. To namreč meni, da izpodbijani prvi odstavek 21. člena zakona o Sovi ni samostojna določba. Ob upoštevanju že navedenih določb ustave je mogoče njeno vsebino razlagati le v povezavi z vsebino drugega in tretjega odstavka tega člena ter v konkretnem primeru prvega odstavka 2. člena zakona o Sovi. Izpodbijano določbo je zato treba najprej razlagati tako, da se spremljanje mednarodnih sistemov zvez kot del obveščevalne dejavnosti agencije lahko nanaša le na območje zunaj državnega območja RS, so zapisali na ustavnem sodišču. Šele če bi pri spremljanju mednarodnih sistemov zvez lahko prišlo do položaja oziroma možnosti, da bi se to nanašalo tudi na državno območje RS ali na konkretno določeno osebo na tem območju, bi bila glede na drugi odstavek 37. člena ustave potrebna odredba sodišča, ki jo je treba izdati v primerih, določenih v 24. členu zakona o Sovi. Ustavno sodišče zato ocenjuje, da glede na vsebino predlagateljeve zahteve ne gre za položaj, v katerem bi moral predsednik vrhovnega sodišča pri odločanju uporabiti prvi odstavek 21. člena zakona o Sovi. Zato ni izpolnjena procesna predpostavka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe in je bilo treba zahtevo zavreči.

Testen razlogov za zadržanje še ne razume

Rajko Pirnat je nad odločitvijo ustavnega sodišča razočaran. © BOBO

Na odločbo sstavnega sodišča se je že odzval predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ki po prvem branju sklepa ustavnega sodišča ne razume samega razloga za zavrženje zahteve za oceno ustavnosti in hkrati obžaluje, da se ustavno sodišče ni opredelilo do ustavnosti omenjene določbe. Nad odločitvijo sodišča pa je razočaran tudi pravni strokovnjak Rajko Pirnat, saj po njegovem mnenju takšna odločitev ustavnega sodišča v bistvu pomeni izogibanje problemu. Po Pirnatovih besedah je jedro te odločitve ugotovitev ustavnega sodišča, da vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje po 21. členu, zato tudi ne more biti pristojno za vložitev zahteve za oceno ustavnosti. Zato je zadevo zavrglo, je pojasnil Pirnat.

O nadaljni usodi predloga Šinkovca Testen še razmišlja
Sicer pa predsednik vrhovnega sodišča še ni znal povedati, kako bo ravnal s predlogom direktorja Sove Matjaža Šinkovca. ˝Gre za konkreten predlog za odobritev posebne metode, za katero sem menil, da nisem pristojen, zdaj pa še ne vem, ali sem ali nisem,˝ je dejal Testen. Sklep bo še podrobno proučil, prav tako pritrdilno ločeno mnenje Cirila Ribičiča. Ponovno pa namerava predsednik vrhovnega sodišča prebrati tudi predlog Sove, ali lahko morda odloči na podlagi 24. člena zakona o Sovi, na podlagi katerega pa je pristojen odločati.