“Za paciente to ne pomeni krčenja urgentne pomoči, pač pa bo ta od oktobra na enem mestu. To je prvi korak k skupni urgentni službi na Gorenjskem,” je odločitev pojasnil Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG).
Veternik je v petek z Igorjem Horvatom, vršilcem dolžnosti (v. d.) direktorja jeseniške bolnišnice, podpisal pismo o nameri o vzpostavitvi skupnega urgentnega centra. Ta bo do leta 2015 v novem operacijskem bloku, ki naj bi ga do takrat zgradili in ki bo stal 25 milijonov evrov.
Vršilec dolžnosti. Igor Horvat naj bi v začetku aprila začel svoj tretji mandat direktorja jeseniške bolnišnice, a ga vlada še ni imenovala, saj naj bi bila sporna podelitev stavbne pravice za gradnjo garažne hiše. Mandat v. d. Horvatu poteče konec marca prihodnje leto. Minister Marušič je dejal, da bo podrobno proučil postopek glede garažne hiše in se odločil v najkrajšem možnem času. Imenovani pa so bili predstojniki oddelkov, ki jutri v novem mandatu začnejo opravljati delo. Na razpis so se prijavili vsi dozdajšnji in bili vsi tudi vnovič imenovani.
Denar za opremo
Občani Jesenic, Kranjske Gore in Žirovnice bodo od 1. oktobra urgenco ob praznikih in koncih tedna med 20. in 7. uro imeli v jeseniški bolnišnici in ne več v zdravstvenem domu (ZD). “V preostalem času bo urgentna služba še vedno v ZD Jesenice, medtem ko za občine Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica ta ostaja organizirana tako, kot je zdaj,” je povedal Veternik.
Horvat pa je poudaril, da je osnovni namen skupne gorenjske urgentne službe obravnava pacienta na enem mestu, zdravnik pa bo imel na voljo vso potrebno diagnostiko bolnišnice. Na vprašanje, koliko denarja s to spremembo pridobi bolnišnica, je Horvat dejal: “Ta čas še nič. Smo se pa z ministrom (Dorijanom Marušičem, op. p.) dogovorili za ureditev prostorov urgence in nakup opreme.”
30 milijonov evrov
Naklonjenost skupnemu urgentnemu centru je izrazil tudi minister za zdravje Marušič, ki je poudaril, da to pomeni še kakovostnejšo in varnejšo storitev za paciente. Je pa tudi zagovornik povezovanja bolnišnic. “S sodelavci sem pripravil dokumentacijo za javni razpis. V drugi fazi bi pripravili tipsko bolnišnico na sekundarni ravni, javna razprava o tem pa bi se lahko začela v od šestih mesecih do enega leta. S tako ustanovo bi pokrili polovico Slovenije, pri čemer so izvzeti klinični center Ljubljana, Maribor in Celje. V desetih letih bi potrebovali en odstotek letnih sredstev, ki jih namenjamo za zdravstvo,” je pojasnil minister.
Za izgradnjo urgentnih centrov v Sloveniji pa je država pridobila 30 milijonov evrov, pri čemer dvoma, da jeseniškega urgentnega centra ne bi bilo, kot je zatrdil minister, ni.