Formalno-pravno je vse lepo in prav: deset novih mladinskih centrov bo omogočilo razvoj mladinske turistične infrastrukture; pospešili naj bi mobilnost mladih, omogočili pogoje za neformalno učenje in izvajanje mladinskih programov. Več kot 300 novih ležišč. Prek 20 tisoč nočitev letno. Zaposlilo se bo vsaj 30 oseb.

Zveni kot oglas za Slovensko turistično organizacijo in ne vsebine, s katerimi naj bi se hvalila urad za mladino in pristojno ministrstvo za šolstvo. Koliko turistov bo prišlo v mladinski center v Krškem, me zelo zanima. Brežice, Ajdovščina ali Koroška tudi niso med najbolj obiskanimi destinacijami. A nič zato – tu je država, da priskoči na pomoč. Z evropskimi sredstvi vred.

SDS. Dejstvu, da se je mladinska politika prelevila v razvoj nezanimivih turističnih destinacij, je zagotovo botroval izbris proračunske postavke, namenjene mladini. Vprašanje pa je predvsem, kako je nekaterim direktorjem mladinskih centrov uspelo prepričati ministra Lukšiča, da jim pri turizmu pomaga. Še posebno, če vemo, da so mladinski centri v pristojnosti lokalnih skupnosti.

Na seznamu ni nobenega centra iz Ljubljane, ki je najbolj zanimiva destinacija, tudi na Obali nobenega hostla Lukšičevi ne sofinancirajo. Ker urad vodi in so na njem vplivni ljudje iz opozicijskih vrst, je zadeva toliko zanimivejša. A ministru mladi tako malo pomenijo, da je resor prepustil opoziciji? S tem ne bi bilo nič narobe, če se na uradu za mladino ne bi ukvarjali s turizmom. Kam pa naj gre preostalih pol milijona mladih Slovencev, za katere v centrih ni prostora? Statistike pravijo, da se podajo v alkohol in droge.