Kot so sporočili iz upravnega sodišla, sta tožnika tožbo vložila prezgodaj, saj še nista prejela sklepa vlade o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev. Prav tako je zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Tožbeni zahtevek, ki sta ga postavila kandidata za delegirana tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir, po vsebini sicer ustreza pogojem za izpodbojno tožbo, s katero bi izpodbijala sklep vlade o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, pojasnjujejo pri sodišču. Vendar pa so morali tožbeni zahtevek zavrniti, saj niso bile izpolnjene procesne predpostavke za začetek in potek upravnega spora. Kot pojasnjujejo, tožnikoma sklep vlade z dne 25. maja ni bil vročen in sta zato tožbo vložila prezgodaj.

Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je začelo delovati 1. junija, čeprav do takrat od 22 sodelujočih držav članic EU delegiranih tožilcev nista predlagali zgolj Finska in Slovenija. Finska je medtem z EPPO že dosegla dogovor, Slovenija pa ne. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je pred dnevi v zvezi s tem izrazil zaskrbljenost.

Tožba ni dovoljena

''Tožbeni zahtevek, ki sta ga postavila tožnika po vsebini ustreza tožbenemu zahtevku izpodbojne tožbe. Tožba ni bila vložena zoper posamične akte ali dejanja organa, s katerimi je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine oziroma ni bila vložena tožba zaradi molka organa,'' so zapisali na Upravnem sodišču RS.

Vlada RS je ugotovila, da se javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev že po samem zakonu šteje za neuspešnega, zato na njegovi podlagi pripravljen predlog državnotožilskega sveta za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev nima veljavnih pravnih učinkov. Vlada je naložila objavo novega poziva k vložitvi kandidatur za njihovo imenovanje.

Tožnika sta navedla, da jima pisni odpravek sklepa ni bil vročen. Kot trdita, se je vlada odločila zunaj svoje pristojnosti in ob uporabi napačnega materialnega prava, ''kar izhaja iz stališč strokovne javnosti, odstopa ministrice ter stališča Glavne evropske tožilke''. Predlagala sta, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in da se predloži predlog za njuno imenovanje Evropskemu državnemu tožilstvu. Obenem sta predlagala izdajo začasne odredbe, s katero bi bilo do zaključenega postopka prepovedana objava novega poziva k vložitvi kandidatur.

Upravno sodišče je odločilo, da tožba ni dovoljena. Kot so navedli, ''iz tožbenih navedb ne izhaja, da tožnika vlagata tožbene zahtevke po drugem odstavku 33. člena ZUS-1, ker kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne navajata.''

Nadalje je odločilo, da tožnika vlagata tožbo preuranjeno: ''Tožnika torej z nevročenim sklepom Vlade RS ne moreta izkazati pravočasnosti tožbe, ki je pogoj za njeno vsebinsko obravnavo.'' Stranki v sporu nista bili enotni glede vročitve odločbe. Tožnika trdita, da je sklep Vlade RS upravni akt, Vlada RS pa nasprotno, torej da ni. Upravno sodišče se do tega vprašanja ni opredelilo.

Sodišče je tožbo zavrglo, ''ker je bila tožba vložena prezgodaj in je zato ni dopustno izpodbijati.'' Prav tako je zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

dezurni@zurnal24.si