Vlada je sprejela načelno mnenje, da če so banke sredstva zarubile na osnovi administrativnih prepovedi, za kaj takega ni zakonske osnove. Če pa na osnovi sklepov o izvršbi, bi morale upoštevati omejitve po zakonu o izvršbi, ki določa, da ni mogoče zasesti sredstev, ki zagotavljajo minimalno preživetje, torej do višine minimalne plače, je po seji vlade dejal pravosodni minister Aleš Zalar.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za pravosodje sta po njegovih besedah že v sredo skušali ugotoviti, kaj se je v tej zgodbi dogajalo. "Predvsem za to, da pridemo do ugotovitev, kaj lahko storimo za to, da do takšnih primerov ne bo prihajalo več, oziroma da se odpravi škodljive posledice," je dejal.

"Nimamo še zanesljivih informacij, ali je šlo za rubež sredstev bank na osnovi upravno-administrativne prepovedi ali za rubež na osnovi sklepov o izvršbi. Ti dve situaciji sta različni in imata lahko tudi različne posledice. Zato smo se odločili, da državno pravobranilstvo pripravi ustrezne zahtevke za vračilo neupravičenih odtegnjenih zneskov na osnovi obeh teh primerov," je obrazložil Zalar.

Zahtevki tekom današnjega dne
"Dokumentacijo bomo posredovali stečajni upraviteljici Vegrada Alenki Gril, ki bo tudi pregledala vsak primer in se odločila, po kateri poti naj bi se ta sredstva vračala in kdo naj bi jih vračal," je dodal minister. Če bo šlo za prvi primer, bo potreben le poziv banki, naj denar vrne na delavčev račun. V drugem primeru pa bodo potrebni preračuni.

Javni jamstveni in preživninski sklad RS je v ponedeljek izplačal 581 delavcev v skupni višini dobrih 1,8 milijona evrov. Od tega je 498 nekdanjih delavcev Vegrada z naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljen dopust in odpravnin prejelo skupno 1,6 milijona evrov. Vendar pa so se banke usedle na izplačila in jim odtrgale obroke za posojila, ki jih je Vegrad odtegnil od plač delavcev, a nato ne nakazal bankam.