“Proračune smo predlagali ob predpostavkah, da bo sprejeta pokojninska reforma, ukrepi na trgu dela, da bomo dobili dokončni zakonodajni mandat, da se z vso možno hitrostjo lotimo reševanja problema bančnih terjatev,” je ob obravnavi proračunov za leti 2013 in 2014 poudaril finančni minister Janez Šušteršič.

Ekonomisti in nore številke

Dodal je, da bo moral tisti, ki bo “te ukrepe blokiral, bodisi za preglasovanje o vetu, bodisi za referendum ali kako drugače” prevzeti tudi odgovornost do zasebnih investitorjev, ki Sloveniji posojajo denar. “Pravilo je, da se proračun sprejema ob obstoječi zakonodaji,” pa je “nenavadno” sprejemanje proračunov ocenil ekonomist Tine Stanovnik. Pokojninska reforma, ki je bila nedavno šele poslana poslancem v obravnavo, o njej pa še vedno potekajo pogajanja s socialnimi partnerji, naj bi v prihodnjem letu po načrtih vlade prinesla kar 150 milijonov evrov manj izdatkov. Stanovniku se zdi to “popolnoma nora številka”. Povedal je, da bo reforma učinkovala šele na srednji ali dolgi rok: “V prvih dveh letih bodo učinki zelo majhni.” Opozoril je tudi, da sploh še ne vemo, kakšna reforma bo sprejeta in s kakšnimi prehodnimi obdobji.

Temne napovedi vlade

Če reforme ne bi bile sprejete, predvsem pokojninska, pa državni sekretar v kabinetu predsednika vlade (KPV) Bernard Brščič pravi, da bi sledil rebalans, zelo verjetno tudi prošnja za finančno pomoč. “Rušenje pokojninske reforme bi pomenilo pot v nesolventnost proračuna,” je poudaril. Napovedal je, da bi mednarodna pomoč pomenila padec v dolgoletno recesijo. Tako kot Stanovnik tudi on sicer ne verjame v nov referendum o pokojninski reformi, demonstracije in “sindikalno folkloro” pa ocenjuje kot neizbežne.

Obeta se množična udeležba

“V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ne grozimo s stavkami ali demonstracijami kar tako. Ko stvar napovemo, je to gotovo,” je množične novembrske delavske demonstracije napovedal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Da bodo demonstrirali skupaj, so potrdili tudi v konfederaciji sindikatov javnega sektorja. Ostali bodo o tem odločali v naslednjih dneh. Ključni razlog za demonstracije je poleg nezadovoljstva zaradi načina reševanja krize dejstvo, da je vlada v državni zbor poslala neusklajene reforme.

Demonstracije gotovo bodo

Semolič je opozoril, da so v preteklosti z demonstracijami že dosegli umik enotne davčne stopnje in dvig minimalne plače. Sociolog Primož Krašovec je povedal, da demonstracije poznejših referendumov ne izključujejo: “Najprej morajo mobilizirati javnost, za kar so demonstracije dobra rešitev, saj so bolj izrazitejše kot referednumska kampanja.” Opozoril je, da poskuša koalicija omejiti referendum, zato je smiselno, da sindikati peljejo več bojev hkrati. “Referendum je v tem trenutku morda celo premočno orožje,” je dodal sociolog Samo Uhan: “Za zdaj poskušajo podobno kot v Evropi opozoriti, da so reforme morda potrebne, a vprašanje je, na račun koga.” Krašovec je še opozoril, da so sindikati do zdaj dopuščali selektivne pritiske na javni in zasebni sektor, kar so zdaj očitno presegli.