"Odločili smo se, da pod takimi pogoji ne bomo več delali," je povedal Robert Sabol, eden od petih reševalcev motoristov iz Reševalne postaje Ljubljana. Osebni dohodek reševalcev na motorjih je nižji od reševalcev v avtomobilih, ker ne opravljajo nočne službe.

Delo na motorju je namreč omejeno na svetli del dneva, sezona pa traja od 1. maja do 1. novembra. "Za manjši denar opravljamo delo, ki je bolj nevarno kot v avtomobilih," je dodal Sabol. Pravi, da njihovo delovno mesto uradno ne obstaja in ni posebej ovrednoteno, čeprav so delovni pogoji slabši, delo pa težje. Njihov kolega, ki se je leta 2004 poškodoval v nesreči na Tržaški cesti, je še vedno na bolniškem dopustu. Da so bolj izpostavljeni nevarnostim od reševalcev v avtomobilih, priznava tudi Andrej Fink, vodja Reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra (RP UKC). "Reševalci motoristi imajo enako plačo kot reševalci v reševalnih vozilih, kar je v skladu z veljavnim plačnim sistemom v javni upravi," pa je pojasnil Fink. O grožnji, da brez dviga plač ne bodo več delali, ni vedel nič.

Pol krajši čas
Reševalci motoristi so imeli v letošnji sezoni 404 intervencije, eno manj kot lani. Pokrivajo okoli 80 odstotkov Ljubljane, njihov povprečni odzivni čas pa je šest minut in 52 sekund. To je manj od povprečnega odzivnega časa reševalnega avtomobila, ki je 13 minut in 58 sekund na celotnem območju delovanja RP UKC. Letos so reševalci motoristi v Ljubljani opravili deset uspešnih reanimacij.

V petek so se ljubljanski odpravili na sestanek k županu, konec meseca pa gredo vsi reševalci motoristi iz države še k sekretarju na ministrstvo za zdravje. V Ljubljani jih je trenutno pet, eden se še usposablja, delo pa opravljajo na enem motorju.

Mestna občina Ljubljana ne more vplivati na plače zaposlenih na Reševalni postaji Ljubljana, pravijo na MOL. Projektno pa podpirajo program reševalcev motoristov – lani s pet tisoč evri za njihovo izobraževanje in usposabljanje. Kaj menijo o plačnih razmerjih na ministrstvu za zdravje, pa nam še niso sporočili.