Štirje ljudje v Sloveniji so upokojeni po zakonu o kazenskem postopku, kaže mesečni statistični pregled Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) za april. Zanje je država namenila 3584 evrov, kar je 896 evrov na vsakega, a na Zpizu pojasnjujejo, da gre za letni znesek, kar pomeni, da povprečno na vsakega pride slabih 75 evrov.

A ta ugodnost velja le za po krivem zaprte. Po 546. členu veljavnega Zakona o kazenskem postopku se tistim, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi "neopravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema prostosti … ali je bila onemogočena oziroma odložena zaposlitev, do katere bi sicer prišlo, prizna delovna oziroma zavarovalna doba, kot da bi bila delala tisti čas".

Po tem zakonu se prizna le pokojninska oziroma zavarovalna doba, ne pa pravica do pokojnine, ki se uveljavlja enako kot za vse druge, enaki so tudi pogoji, torej starost in pokojninska doba.

Delovna doba ne teče več niti zapornikom, ki v zaporu delajo

Obsojencem, ki so v zaporu, pa pokojninska doba ne teče, niti tistim, ki v zaporu delajo. "24. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki je urejal obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zapornikov, je bil namreč z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2003 in 2004 (ZIPRSO304-A) razveljavljen. Na podlagi navedenega od 1. 7. 2003 obsojenci niso več obvezno pokojninsko zavarovani;" so nam pojasnili na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. 

Foto: Žurnal24 Zapor

Ministrstvo za finance je to utemeljilo z razbremenitvijo javnih financ, odsotnostjo podobne ureditve v drugih evropskih državah in obstojem alternativnega načina pridobitve pokojnine, so še pojasnili in dodali, da je na ustavnem sodišču vložena pobuda za ustavno presojo take ureditve.

Za po krivem obsojene in zaprte pa se iz proračuna doplačuje le razlike do pokojnine, ki bi jim sicer pripadala. "Znesek, ki bremeni proračun, predstavlja razlika med izplačilnim zneskom pokojnine in zneskom pokojnine po splošnih predpisih. Če upravičenec ne izpolnjuje pogojev po splošnih predpisih, je znesek obveznosti republike enak izplačilnemu znesku pokojnine," pojasnjujejo na Zpizu. Predpisani prispevek za čas, za katerega je bila doba priznana, se prav tako izplača iz proračunskih sredstev Republike Slovenije.

Kdo se je lahko upokojil po zakonu o prekrških

Po zakonu o prekrških se niso upokojili najbolj vztrajni prekrškarji, ampak sodniki za prekrške. Šest je takih, ki po spremembi zakona leta 1997 niso kandidirali za trajni mandat in so 1. 1. 1998 dobili pravico, da se upokojijo. Ta je ne glede na takrat veljavne predpise pripadla vsem, ki so imeli 30 (ženske) oziroma 35 let pokojninske dobe. Država zdaj zagotavlja sredstva za razliko med pokojnino po splošnih predpisih in tem zakonom, vsakemu povprečno po 150 evrov na mesec.

"Priznanje pokojnine pod navedenimi pogoji ni več možno, po umrlem uživalcu se lahko prizna le pravica do vdovske pokojnine v višini 70 odstotkov pokojnine umrlega uživalca," pojasnjujejo na Zpizu.

Po zakonu o kazenskih sankcijah upokojitev možna pri 40 letih starosti

Največ upokojenih je po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, kar 65 jih je. Ne gre za zapornike, ki bi se postarali v zaporu, ampak za paznike oziroma pravosodne policiste.

"Po veljavnem Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij ima pooblaščena uradna oseba, ki ima najmanj 30 (moški) oziroma 25 (ženska) let pokojninske dobe, od tega najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe, in je dopolnila najmanj 45 (moški) oziroma 40 (ženska) let starosti, pravico do upokojitve," pojasnjujejo na Zpizu.

A pri štiridesetih se ne more upokojiti nihče več. Pokojninska zakonodaja (34. člen ZPIZ-2B) namreč določa strožje pogoje tudi za njih in za policiste, v posebnih zakonih določene ugodnosti pa se po tri mesece na leto približujejo enakim pogojem, kot veljajo za vse, to je 40 let pokojninske dobe in 60 let starosti.

Letos za moške (pravosodne) policiste velja, da se lahko upokojijo stari 56 let in devet mesecev, če imajo 36 let in devet mesecev pokojninske dobe, ženske pa pri 53 letih in devetih mesecih, če imajo 33 let in devet mesecev pokojninske dobe. Za moške bo podaljševanje tri mesece vsako leto končano leta 2031, za ženske pa leta 2044.

Ta zakonodaja pa ne velja le za paznike, pooblaščene uradne osebe so tudi strokovni delavci, inštruktorji, generalni direktor, delavci uprave, ki opravljajo nadzor, direktorji zavodov, vodje oddelkov obsojencev, vodje dislociranih oddelkov zavodov ter direktor prevzgojnega doma.

Na Zpizu opozarjajo, da so se tako upokojitveni pogoji kot upravičenci, ki so se lahko upokojili pod temi pogojim, v preteklosti pogosto spreminjal

janez.zalaznik@zurnal24.si