Vlada je v predlogu zakona o izvrševanju proračunov za 2023 in 2024 preoblikovala člen, ki se nanaša na izplačila letnega dodatka za upokojence. Zneski letnega dodatka se v vseh razredih zvišujejo za pet evrov glede na lansko leto.

Letni dodatek za upokojence za leto 2023 je določen v različnih višinah. Prejemnikom pokojnin do 600 evrov se bo letni dodatek izplačal v višini 455 evrov. Prejemnikom pokojnin od 600,01 evra do 720 evrov se bo izplačal v višini 315 evrov, za tiste s pokojninami od 720,01 evra do 850 evrov pa bo znašal 255 evrov. Za prejemnike pokojnin od 850,01 evra do 1020 evrov se bo dodatek izplačal v višini 205 evrov in za tiste s pokojninami nad 1020 evrov v višini 145 evrov, predvideva predlog zakona.

V Zdusu so ogorčeni. "Teh pet evrov naj kar obdržijo," je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Zdusa Janez Sušnik. Predsednik strokovnega sveta Zdus Erik Hofbauer je izpostavil, da napovedan dvig dodatka ne sledi visoki inflaciji. Obenem pa v Zdusu opozarjajo, da prejemki upokojencev ne sledijo prejemkom zaposlenih.

Foto: Profimedia Starejši par, upokojenci

Hofbauer je izpostavil tudi stalno neupoštevanje določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki predvideva določitev letnega dodatka v dveh različnih višinah. Zahtevajo, da vlada poskrbi, da bo zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, ki je v parlamentarnem postopku, v delu, ki govori o letnem dodatku, spremenjen na način, da bo sledil zakonu. Sicer napovedujejo ustavno pritožbo.

"Določbe tega zakona doslej še nikoli niso bile upoštevane," je dejal Hofbauer in tako okrcal vse vlade doslej. Tudi druge kritike, ki so jih danes izpostavili v Zdusu - od fiaska z boni za digitalno izobraževanje do odnosa do upokojencev, ki niso pripuščeni k razpravam in odločanju o zanje pomembnih temah (niso denimo člani Ekonomsko-socialnega sveta) so letele na več dosedanjih vlad. A v časih visoke inflacije in povečane negotovosti zaradi povečanih cen hrane, energentov, pa tudi zaradi referenduma o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, je med člani Zdusa in tudi širše vedno več nezadovoljstva, je povedala podpredsednica Zdusa Jožica Puhar.

Če bo referendum o noveli uspel, se namreč oskrbovancem domov za starejše obetajo višje oskrbnine, bojijo pa se tudi, da bi zaradi nedoločnosti osnovnega zakona, ki se ga v praksi ne bo dalo izvajati, začasno nekateri ostali brez določenih pravic, je dejala.

Izpostavila je še nezadovoljstvo zaradi neodzivnosti ministrstva za zdravje na njihova opozorila. Dodatno jih v Zdusu "čudi predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da naj se valorizacija pokojnin opravi v nominalnem znesku, to je 38,81 evra", je dejala predsednica komisije za pokojninske in invalidske zadeve Zdusa Nežka Ivanetič.

"Pokojnina ni socialna pomoč"

"Vsakršno nominalno povečanje organi Zdusa zavračamo, saj menimo, da je treba ohranjati vrednost pokojnin," je dejala. Pokojnina ni socialna pomoč, problem revščine naj rešujejo socialni transferji, kot je varstveni dodatek in podobno. Pokojnine pa morajo biti odraz vplačanih prispevkov, menijo v Zdusu.

Skrbijo jih namreč dolgoročne posledice takega "rušenja pokojninskega sistema", saj uravnilovka ne vzpodbuja plačevanja višjih prispevkov v pokojninsko blagajno. Ta bi ob rekordno nizki brezposelnosti morala "pokati po šivih", je ob tem dejala podpredsednica Zdusa Vera Pečnik. Na Zdusu so razočarani tudi nad Zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (Zpiz), ki je vlado pozval, da se odloči za izredno uskladitev pokojnin "v okviru razpoložljivih finančnih sredstev".

Zdus je sicer predlagal izredno uskladitev pokojnin, ki bi znašala najmanj tri odstotke, po izračunih Zpiza pa bi morala biti celo več kot štiriodstotna, so navedli.