Po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalarja bo novela prispevala k večji učinkovitosti izvršbe, saj prinaša drugačen sistem poplačila upnikov. "Novela prinaša nove rešitve pri iskanju premoženja dolžnika, na voljo bo več katalogov podatkov, natančneje se določa tudi krog zavezancev, ki morajo posredovati podatke," je dejal minister

S tem, tako Zalar, se močno širi možnost upnika, da je poplačan še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Na tem področju pa je prišlo do pomembne spremembe, namreč odslej ugovor po pravnomočnem sklepu o izvršbi te ne zadrži.

Spremembe je vlada uvedla tudi pri institutu menice, ki ostaja verodostojna listina. Če bo upnik zahteval izvršbo na tej podlagi, bo sodišče moralo izdati sklep o izvršbi v petih dneh, banka dolžnika bo morala takoj izvršiti blokado premoženja in upnik bo poplačan takoj.

Ni zdravilo, je pa obliž
Izvršba po Zalarjevih besedah ni zdravilo za plačilno nedisciplino, je pa pomemben instrument plačila, zlasti v primerih, ko dolžnik ima premoženje. Okrajna sodišča bodo po novem morala od prejema ugovora na izvršbo razpisati obravnavo v treh mesecih, s čimer se bo povečala osebna angažiranost sodnika, saj so bili doslej ugovori obravnavani avtomatično prek računalnika.

O vseh pritožbah na podlagi verodostojne listine bo odslej odločalo le še okrožno sodišče v Ljubljani, sprostili bodo tudi kadre, saj bo o ugovorih odločal le še posamezen sodnik in ne več senat.

Vlada je močno povečala tudi denarne kazni v primeru, ko upnik ravna nezakonito. Se pravi, da poskuša izterjati nekaj, kar mu ne pripada. Za fizično osebo bodo kazni tako znašale do 10 tisoč evrov, za pravno osebo pa do 100 tisoč evrov.