Najmlajša javna univerza pri nas, Univerza na Primorskem, si želi študentov s Kitajske, iz Rusije in Indije. Kot pravijo se najbolj spogledujejo prav z Indijo, saj so to univerzam že lani predlagali tudi na ministrstvu za izobraževanje, "saj so najvišji predstavniki indijske vlade izrazili zelo jasno potrebo po šolanju svojih študentov".
V ta na namen na Univerzi na Primorskem razmišljajo tudi o uvedbi predmeta "Ajurvede“. Prorektor primorske univerze Rok Strašek pojasnjuje, da sicer ne bi poučevali tradicionalne indijske medicine, ampak bi raziskovali "ustreznosti evropskih zdravilnih rastlin za ajurvedsko medicino". Na to temo so minuli teden med 29. marcem in 3. aprilom v Indiji sestankovali tudi rektor primorske univerze Dragan Marušič, s svetovalcem Gregorjem Kosom, prorektorico za mednarodno sodelovanje Tadejo Jere Jakulin in vodjo rektorjeve pisarne Jeleno Ćeklić na indijskem Osrednji svetu za raziskave v ajurvedskih znanosti.
V Indiji odprli tudi informacijsko pisarno
Na primorski univerzi sicer pojasnjujejo, da je bil prvotni cilj njihovega obiska otvoritev informacijske pisarne Univerze na Primorskem na Univerzi NIMS v Jaipurju, ki ima okoli 30.000 študentov. Poleg novih rednih študentov pa si obetajo tudi sodelovanje pri skupni poletni šoli, ki naj bi jo Univerza na Primorske in Univerza NIMS organizirali letos v Kopru.
V Ljubljani in Mariboru takšne pisarne ne poznajo
Niti v Univerza v Ljubljani niti Univerza v Mariboru takšne informacijske pisarne nimata. V Ljubljani so nam pojasnili, da je ne načrtujejo, bi pa si jo v okviru dolgoročnih načrtov internacionalizacije želeli v Mariboru. Na mariborski univerze so nam sicer povedali, da jih ne čudi, da primorski kolegi ciljajo na Indijo, saj ta trenutno velja za "vročo destinacijo". Vodja kabineta rektorja Jože Furman je pojasnil, da imajo v Mariboru tudi že kar nekaj indijskih študentov, na tuje študente pa vsako leto ciljajo tudi na izobraževalnih sejmih in z oglaševanjem v tujini: "Predvsem v državah nekdanje Jugoslavije, od koder prihaja največ naših tujih študentov." Si pa bi v okviru dolgoročnih načrtov internacionalizacije želeli tudi informacijske pisarne v tujini.
Točno tako. In je dodaten denar iz teh programov. Osebno ne bi vedel, vidim pa Marušiča pozitivno, kar pa sem …
Zakaj pa ne!