"Če Štefanec ne bo odstopil, je s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) konec," je oster Karl Erjavec. "Nihče ne bo verjel, da je komisija verodostojna, da dela strokovno in politično neodvisno."

Novega šefa KPK, odvetnika Borisa Štefanca, je že ob imenovanju predsednik republike Borut Pahor pospremil z besedami, da bi se, če bi se lahko, sam morda odločil drugače. Šele tik pred podpisom naj bi namreč izvedel, da je bil izbranec na razpisu še dan prej član Pozitivne Slovenije (PS).

Sprenevedanja

Predsednica komisije Simona Habič izbora ne komentira. S prstom kaže na urad predsednika vlade, češ, tam imajo vso potrebno dokumentacijo, komisija je svoje delo zaključila 5. marca. V PS, katere član je bil Štefanec in v kateri je tudi Melita Župevc, članica razpisne komisije, naj o kandidaturi uradno ne bi vedeli nič.

Zamolčali članstvo?

"Ker ne gre za osebo s kakšnimi silno bogatimi referencami, je vprašanje, ali bi Štefanec sploh prišel v ožji izbor, če ne bi užival določene politične podpore trenutno vladajoče politične opcije," razmišlja politični analitik Matej Makarovič. "Predsednik države bi za članstvo moral vedeti že prej. Ne vem, kaj so mislili," pravi analitik Miha Kovač in dodaja: "Seveda ni greh, če si bil v preteklosti član stranke. Problem je, če predsednik KPK postane človek, katerega bivši šef je v postopku komisije."

Formalnopravno je to sprejemljivo, dodaja Makarovič, "z vidika javnega zaupanja v institucijo kot nekaj politično neodvisnega pa je učinek takega imenovanja uničujoč, saj naredi prikrite stvari izjemno očitne. Dejstvo, da nekdo ni ali ni več član stranke, ni prav nikakršno jamstvo za njegovo politično 
nepristranost."