V centru starejših Notranje Gorice, kjer je Miki Muster prebival zadnja leta, so za Delo potrdili novico, da je včeraj ob peti uri popoldne preminil Prešernov nagrajenec in ustvarjalec slikanic in stripov.

Muster je bil med drugim avtor legendarnih stripov z zgodbami o Zvitorepcu, Lakotniku in Trdonji, ustvaril je prav tako legendarne zajčke televizijskega Cikcaka, pa grafično podobo za Viki kremo in žvečilke Čunga Lunga.

Miki Muster velja po zaslugi več kot 40 zgodb o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku za osrednjega predstavnika slovenskega stripa. "Mustrovi stripi vsebujejo spoj precizne obrisne linije, stilizacijo in realistični perfekcionizem, zanesljivo kompozicijo, pregledno kadriranje, brezhibno animacijo likov, stripovsko dinamiko, scenaristično inventivnost in tekoče dialoge," je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade. S svojimi risbami je Muster opremil tudi številne slikanice.

Kot je ob prejemu nagrade povedal za STA, je bil deloholik. Delal je lahko tudi 16 ur na dan. "A v resnici mi nikoli ni bilo treba delati, saj risanja nisem razumel kot delo. Risal sem zase in se pri tem zabaval."

V Murski Soboti rojeni Muster je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani iz kiparstva. Študij je vpisal, ker v Sloveniji ni imel možnosti delati tistega, kar si je želel. "Kiparstvo je bolj risarsko kot slikarstvo. In tako sem študiral in čakal na priložnost, da bi lahko začel delati tisto, kar sem si želel že kot otrok - risani film," je povedal v pogovoru.

V letih 1955-73 je bil ilustrator pri Slovenskem poročevalcu oziroma Delu, nato je ustvarjal kot svobodni umetnik. Prvi slovenski risani film Puščica je leta 1960 režiral in animiral za Viba film, sledila sta Kurirček Nejček in Zimska zgodba. Posnel je številne animirane reklamne spote, od katerih so mnogi postali legendarni. Leta 1973 se je odselil v Nemčijo, kjer je animiral like drugih mojstrov. Po letu 1990 je začel risati politične karikature. Nekaj časa je bil karikaturist pri Magu in pozneje pri Reporterju.

Na področju risanega filma je bil samouk. "Sam sem moral ugotoviti, kako animacija deluje. Deset let sem eksperimentiral s pripomočki, ki sem jih imel tedaj na razpolago, da sem ugotovil, kako se liki premikajo. Moral sem biti tudi zelo racionalen, kar se mi je pozneje obrestovalo. Pozneje sem bil petkrat hitrejši kot moji kolegi animatorji. Nihče ni mogel verjeti, da naredim desetminutni film v dveh mesecih. Tam so bile ekipe po pet ali šest ljudi, pa so tak film delali pol leta, jaz pa sem vedno delal vse popolnoma sam," je leta 2015 povedal za STA.

Izbori Mustrovih stripov in ilustracij so bili predstavljeni na več razstavah. V letu prejema najpomembnejše slovenske nagrade za umetnost so bila njegova dela v ospredju knjižnega sejma v Leipzigu, istega leta mu je veliko retrospektivo posvetil Muzej sodobne umetnosti Metelkova, kjer je bil na ogled izbor iz njegovega obsežnega opusa s področij stripa, slikanic, risank, reklam in karikature.

dezurni@zurnal24.si