V Sloveniji je umrljivost novorojenčkov najnižja med vsemi državami Evropske unije (EU), kaže primerjava o zdravju in delovanju zdravstvenih sistemov v državah EU "Health at a Glance: Europe 2014". Statistično na tisoč otrok v Sloveniji umre 1,6 otrok, medtem v Evropi povprečno umrejo štirje novorojenčki na tisoč živorojenih otrok.
Poleg najnižje umrljivosti novorojenčkov Slovenija izstopa tudi glede dostopa do zdravstvenih storitev oziroma delovanja javnega zdravstva. V Sloveniji je tako izmed vseh držav EU najnižji delež oseb, ki si niso mogle privoščiti zdravstvene oskrbe zaradi finančnih ali drugih razlogov.
Izobraženi živijo dlje
Pričakovana življenjska doba je preseglo 80 let in je eno leto nad povprečjem držav unije. Razlika v pričakovanem trajanju življenja (v starosti 65 let) med najvišje in najnižje izobraženimi moškimi v Sloveniji še vedno razlika velika in znaša 4,2 leti, med ženskami pa 1,5 let.
Najpogostejši vzrok umrljivosti je rak, umrljivost za rakom pa je večja od povprečne stopnje umrljivosti ta rakom v 28-ih državah Evropske unije. Prav tako je od evropskega povprečja večja umrljivost zaradi prometnih nezgod pri moških in umrljivost zaradi samomora pri obeh spolih.
Slovenija sodi med štiri države (poleg Slovenije še Litva, Latvija in Madžarska), ki imajo za več kot polovico višjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora v primerjavi z evropskim povprečjem.
2,5 zdravnika za tisoč prebivalcev
Slovenija je imela v letu 2011 2,5 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar je seveda pod povprečjem EU. S tem kazalnikom se Slovenija lahko primerja le z Romunijo (2,5) in Poljsko (2,2). Največ zdravnikov na tisoč prebivalcev je v Grčiji, 6,2 in v Avstriji 4,9, povprečje EU pa znaša 3,4 zdravnika na tisoč prebivalcev.
Pojemo manj antidepresivov kot drugi
Poraba antidepresivov je V Sloveniji rahlo pod povprečjem Evropske unije, porabimo pa več zdravil za nižanje krvnega tlaka in ravni holesterola ter za sladkorno bolezen. Poraba antibiotikov je znašala 14,4 definiranih dnevnih odmerkov (DDD) na tisoč prebivalcev, kar je skoraj tretjino manj kot v EU-27, kjer je poraba znašala 20,4 DDD na tisoč prebivalcev.
Precepljenost populacije zaradi otroških bolezni je v Sloveniji enaka povprečju unije. Tako je precepljenost proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju 96 odstotna, enako kot v EU, proti ošpicam pa 95 odstotna, v EU 94 odstotna.