Foto: Žurnal24 Goran Novković (Foto: Žurnal24) Gregor Virant drsi hitro navzdol po lestvicah javnomnenjskih raziskav. Afera Nadomestilo mu je določila jasno usodo. Vzel je državni denar, čeprav je zraven dobro služil honorarno. Torej bi se najbrž lahko tudi zaposlil in s tem razbremenil davkoplačevalce za njegovo nadomestilo.

Njegovo dejanje je bilo zakonito, a etično sporno. Predvsem pa za davkoplačevalce negospodarno. Vse to drži. Kot drži, da je bila proti njemu, prav s tem orožjem, sprožena prava kampanja z desne in z leve. Njegova obramba pa je bila katastrofalna.

Toda vprašanje je, zakaj je Gregor Virant utrpel največje izgube. Pustimo ob strani zgodbo s hišo Jureta Jankovića, ki še ni prepisana. Vprašajmo se raje, kako je mogoče, da vse kolobocije z gradnjo Stožic nikakor ne prizadenejo slovesa Zorana Jankovića kot dobrega gospodarja? Res je, da smo potrebovali nova stadion in dvorano. Toda ne takšnega stadiona. Če še verjamete v to, naj vam zaupam, da so mi poznavalci prevečkrat že povedali, da ta naložba nikakor ni mogla biti gospodarna.

Zakonita že, potrebna tudi, a negospodarna. Stadion bi lahko zgradili manj megalomansko.
Ali, zakaj čisto preprosto dejstvo, da je bil v času Janševe vladavine slovenski Mercator prodan brez javnega razpisa ali javnega zbiranja ponudb, skoraj prav nič ne prizadene njegovega slovesa borca za slovenske interese in državo? Pa je zgodba še bolj jasna kot v primeru Stožic. Ali ljudje res nasedajo Janševim zgodbam, da je bila cena v redu in da sta Mercator prodala paradržavna sklada? Saj je vendar povsem jasno, da cene na trgu niso niti preizkusili, Janša pa je imel kot premier vse možnosti, da vodstvo skladov zamenja.

Mercator so prodali zakonito, a negospodarno. V obeh primerih je bila škoda davkoplačevalcem gotovo večja, kot v primeru Virantovega nadomestila. Kaj je torej narobe, da je le Virant tako padel?

1. V Sloveniji pri volivcih očitno še vedno bolj deluje učinek zavisti na denar v žepu posameznika kot pa davkoplačevalska zavest, ki ob zgledu politika meri predvsem, kako velika je oškodovanje. Osebni napadi pred volitvami zato bolje učinkujejo.

2. Janković, predvsem pa Janša, vztrajno zanikata, da bi bilo karkoli narobe ali da bi se kdajkoli kaj zlagala. Virant je pošteno priznal. Očitno se bolj splača vztrajati kandidatom pri svojih zgodbah, kot pa priznati negospodarnost ali še kaj več. Janša in Janković sta pri tem nedvomno mojstra. Četudi bi se podrlo pol Slovenije, bi znala svojo vlogo prikazati kot uspeh.

3. Janša in Janković imata pozitivne zgodbe iz svoje zgodovine. Janković je vodil Mercator v najboljših časih te družbe, Janša pa slovensko obrambno osamosvojitev in državo med največjo konjunkturo. Koliko je bilo vse to tudi njuna zasluga, je seveda vprašanje. Subjektivne ocene so lahko zelo različne. Toda to kaže, da slovenski volivci očitno še vedno ljubijo preizkušene velike vodje, ne pa tehnokratskih voditeljev. V takšnih razmerah ni težko politično ubiti novinca brez večje vloge v preteklosti.

Tragično je, da zavist in potreba po velikemu vodji odločata slovensko volilno tekmo tudi 20 let po osamosvojitvi in več kot 21 let po uvedbi parlamentarne demokracije. Pravi dokaz, da smo res še vedno v tranziciji.