Vizjak je opozoril, da je socialni dialog visoko na prioritetni lestvici vlade. V tej luči sta bila nedavno sprejeta rebalans letošnjega proračuna in zakon za uravnoteženje javnih financ po njegovih besedah velika preizkušnja, ki je uspela tudi zato, ker je bila vlada uspešna pri ustvarjanju zavedanja o tem, v kakšnem položaju je Slovenija, in ker je bila pri svojih rešitvah enotna.

Ob tem je spomnil, da sta oba policijska sindikata minuli teden v DZ vložila referendumsko pobudo o zakonu.

Kot je dejal, upa na dogovor, saj se vlada boji zamika uveljavitve zakona na čas po prvem juliju. Tedaj namreč potečejo določene določbe, ki bi državi v primeru neuveljavitve varčevalnih ukrepov prinesle "stomilijonske stroške".

"Samo poslušanje je premalo"

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pravno področje in področje delovnih razmerij Zorko je poudaril, da je socialni dialog lahko kakovosten takrat, ko se socialni partnerji poslušajo.

"Samo poslušanje pa je premalo. Treba je tudi poskušati razumeti argumente tistega, ki sodeluje na drugi strani dialoga," je izpostavil.

Po Zorkovih besedah je kakovost socialnega dialoga garancija za kompromis. Kompromis je tisti, ki državi zagotavlja socialni mir, ta pa je eden od temeljev razvoja družbe, napredka in stabilnosti države. Politična in socialna stabilnost na koncu predstavljata jamstvo, da bo šla država po poti gospodarskega razvoja, je menil.

"Vsak socialni sporazum bi se moral gibati v okviru realnih zmožnosti družbe," pa je zatrdil nekdanji minister in visokošolski učitelj Andrej Umek.

Razprava med socialnimi partnerji je po njegovih besedah zaželena, vendar pa se morajo sindikati zavedati omejitev, ki jih tudi zanje postavlja demokratična družbena ureditev. Umek je opozoril še na njihovo odgovornost, da uvidijo, da se je Slovenija v preteklosti zadolževala preko mere.

Tudi o omejevanju referendumov

Beseda je tekla tudi o fiskalnemu pravilu in referendumski zakonodaji, pri čemer je Vizjak dejal, da se boji, da je zapis fiskalnega pravila v ustavo pokopan, da pa je že sama ratifikacija fiskalnega pakta v DZ verjetno močno sidro tudi za ustavno sodišče.

Hkrati je izrazil pričakovanje glede uveljavitve omejitve razpisov referendumov, tako da teh na temo zakonov s področja javnih financ v prihodnje ne bi bilo več.

Zorko je na drugi strani menil, da so nekatere ideje, kot je uveljavitev kvoruma, ki za državnozborske volitve ne velja, vprašljive. Dodal je še, da sindikati v preteklosti niso predlagali veliko referendumov in da je lahko referendum posledica neuspešnosti socialnega dialoga.