Foto: Boštjan Tacol Manca Borko Naš predsednik vlade in finančni minister sta v tujini oprala nekaj umazanega perila. Da bi zastrašila Slovence, sta v Bruslju in Luksemburgu razlagala, kako daleč oziroma blizu Grčiji smo. Druge države, ki so pozneje zaprosile za pomoč, so do zadnjega diha zatrjevale, da je pri njih vse v najlepšem redu, in poskušale svoje probleme rešiti same, Slovenija pa je očitno ubrala drugačno taktiko. Slovencem sta, kot majhnim otrokom, na očeh vse Evrope požugala iz Bruslja. Za tem je verjetno čisto gospodinjska logika. Bolj namreč zaleže, če mama otroke okrca pred najbolj fejst stricem ali teto kot doma na samem.

Nespametno. Nihče od imenovanih in neimenovanih sogovornikov krcanja iz Bruslja oziroma Luksemburga ni označil za pametno ali modro potezo. Po mnenju nekaterih ima lahko tako zastraševanje javnosti katastrofalne posledice na finančni trgih. Ti nam že zdaj niso pretirano naklonjeni. Da so se o žuganju morali razpisati velikani medijsko-finančnega sveta, kakršen je Bloomberg, ne pove nič dobrega. Janša in Šušteršič sta s svojimi izjavami verjetno dosegla namen za domačimi hribi, kjer se ljudstvo zaradi nevarnosti iz Bruslja morda res ne bo več igračkalo z referendumi, potem ko bodo v vladi spisali strukturne reforme. Vseeno pa je bilo to – po mnenju sogovornikov – dvorezen meč. Morda bi bilo dobro, da bi se v dvomilijonski Sloveniji – samo za eno pravo mesto nas je – najprej zmenili doma, ob zvezdo nabili križ in umazane štumfe nehali prati pred očmi vse Evrope.